Masarykova univerzita Filozofická fakulta Ústav slavistiky
Slovinský jazyk a literatura
Zuzana Vaštíková
Pisanje velike in male začetnice v češčini in slovenščini Bakalářská diplomová práce
Vedoucí práce: Mgr. Laura Fekonja
2010 Brno
Prohlašuji, že jsem diplomovou práci vypracovala samostatně s využitím uvedených pramenů a literatury.
.......................................................
1
KAZALO Kazalo.................................................................................................................................. 2 1. Uvod ................................................................................................................................ 4 2. Samostalnik ...................................................................................................................... 5 2.1 Lastno ime ................................................................................................................. 7 2.1 Onomastika................................................................................................................ 8 3. Pravopis ........................................................................................................................... 9 3.1 Slovenski pravopis ..................................................................................................... 9 3.2 Pravidla českého pravopisu ..................................................................................... 10 4. Pisanje velike začetnice v slovenščini ............................................................................. 12 4.1 V povedi .................................................................................................................. 12 4.2 Pri lastnih imenih .................................................................................................... 12 4.2.1 Pri imenih bitij ................................................................................................. 12 4.2.2 Pri zemljepisnih imenih .................................................................................... 14 4.2.3 Pri stvarnih imenih ........................................................................................... 16 4.3 Pri izrazih posebnega razmerja ali spoštovanja ......................................................... 18 4.4 Pri svojilnih pridevnikih nastalih iz besed pisanih z veliko začetnico ....................... 18 5 Pisanje male začetnice v slovenščini................................................................................ 19 5.1 V povedi .................................................................................................................. 19 5.2 Pri določilih in poimenovanjih bitij .......................................................................... 19 5.3 Pri zemljepisnih občnih imenih ................................................................................ 20 5.4 Pri stvarnih občnih imenih ....................................................................................... 21 5.5 Pri ogovornih zaimkih in izrazih posebnega razmerja ali spoštovanja ....................... 22 5.6 Pri vrstnih pridevnikih na -ov/-ev, -in iz lastnih imen ............................................... 22 6. Pisanje velike začetnice v češčini ................................................................................... 23 6.1 Osnovna pravila za pisanje velike začetnice pri lastnih imenih ................................. 23 6.2 Tipi lastnih imen ...................................................................................................... 24 6.2.1 Lastna imena in imena živih bitij .................................................................... 24 6.2.2 Imena zvezd in planetov ................................................................................. 26 6.2.3 Zemljepisna imena ......................................................................................... 27 6.2.4 Naslovi inštitucij in organizacij ...................................................................... 30 6.2.5 Naslovi dokumentov, strokovnih del, umetnostnih izdelkov ........................... 33 6.2.6 Poimenovanja izdelkov, podvrst in prevoznih sredstev ................................... 34 2
6.2.7 Poimenovanja pomembnih dogodkov, družabnih prireditev, praznikov .......... 34 6.2.8 Poimenovanja odlikovanj in nagrad ................................................................ 35 6.3 Začetek povedi......................................................................................................... 36 6.4 Izrazi spoštovanja, čustvenega odnosa do osebe ali stvari......................................... 36 7. Pisanje male začetnice v češčini ..................................................................................... 38 7.1 Lastna imena in imena živih bitij ............................................................................. 38 7.2 země, měsíc, slunce, galaxie ..................................................................................... 39 7.3 Zemljepisna imena ................................................................................................... 39 7.4 Naslovi inštitucij in organizacij ................................................................................ 41 7.5 Naslovi dokumentov, strokovnih del, umetnostnih izdelkov ..................................... 41 7.6 Poimenovanja izdelkov, podvrst in prevoznih sredstev............................................. 42 7.7 Poimenovanja pomembnih dogodkov, družbenih prireditev, praznikov .................... 43 8. Razlike med slovenščino in češčino ................................................................................ 44 8.1 Poimenovanja bitij in določila pred imenom ............................................................ 44 8.2 Zemljepisna imena ................................................................................................... 45 8.3 Stvarna imena .......................................................................................................... 46 8.4 Pridevniki ................................................................................................................ 47 9. Anketa med študenti ....................................................................................................... 49 9.1 Povzetek .................................................................................................................. 56 10. Zaključek ..................................................................................................................... 57 11. Resumé ........................................................................................................................ 60 12. Seznam virov in literature............................................................................................. 63 13. Priloga .......................................................................................................................... 64
3
1. UVOD Velika začetnica polni v pisanju več funkcij. Stoji na prvem mestu v povedi, kjer označuje ustrezni fonem in označuje začetek nove povedi, razločuje lastna imena od občnih1 in pisec z njim pokazuje, da je zanj poimenovani pojav pomemben. 2 In prav uporaba velike ali male začetnice bo tema moje bakalarske diplomske naloge. Iskala bom razlike v njunem pisanju in se bom tudi pozanimala, kako dobro znajo uporabljati veliko začetnico študenti slovenščine. Naloga ima dva dela, v prvem bom navedla in primerjala slovenska in češka pravila, v drugem bom njihovo znanje preverila v študentski anketi. V prvem poglavju na kratko omenim samostalnik, saj lastno ime je samostalnik, bistvo lastnih imen in onomastiko. Drugo poglavje posvetim kratkemu pregledu izdaj pravil pravopisa, predvsem v 20. stoletju, in spremembam v njih. Poglavja o pisanju velike in male začetnice v češčini in sloveščini zaključim s primerjavo razlik. Izhajala bom le iz pravopisov, saj mislim, da imam dovolj aktualne vire, ki novosti in napačno uporabo začetnice opažajo. Praktični del bo analiza narejene ankete. Moj namen je ugotoviti, v kolikršni meri in kako dobro študenti znajo uporabljati pravila za pisanje velike začetnice, kje najpogosteje delajo napake, s čim imajo težave in v kolikšni meri si (če sploh) pomagajo s češkim pravopisom.
1 2
PETR, J. Mluvnice češtiny. Praha: Academia, 1986, s. 121. HLAVSA, Z. a kol.: Pravidla českého pravopisu, Praha: Academia, 1998, s. 39. Dalje kot APČP.
4
2. SAMOSTALNIK3 Samostalnik sodi skupaj s posamostaljeno pridevniško besedo in samostalniškim zaimkom med samostalniške besede. Zaznamuje ljudi, živali, rastline, stvari in pojme. Vsak samostalnik je določen s spolom, številom, sklonom in sklanjatvijo. Spol ima slovenščina trojen – moški, ženski in srednji. Skupaj oblikujejo gramatični spol, poleg njega še obstaja naravni spol. Ta izražata moški in ženski spol in se z njim običajno ujemata (mama, levinja – ženski spol, oče, lev – moški spol). Srednji spol izraža spolno nezrelo bitje (žrebe, pišče, dete). Gramatični spol pa ne more temeljiti na tem naravnem pri vseh besedah, zato se v takšnih primerih ravnamo po pridevnikih in končnicah (tisti hrast, tista breza, tisto drevo, trden stol, velika modrost, starinsko pohištvo, tisti oblanci, tiste klešče, tista očala). Spol je povezan še s podspoloma živosti in človeškosti. Živost se kaže le pri moškem spolu, in sicer v tožilniku ednine. Če je samostalnik bitje, končnici rodilnika in tožilnika bosta enaki -a/-u (ta pa izjemoma), če pa gre za stvar, končnica bo enaka kot v imenovalniku. Kategorijo živosti imajo še avtomobili, bolezni, vina, karte, planeti ali športna društva.4 Človeškost imajo ti samostalniki, ki odgovarjajo na vprašanje kdo (mama, oče, Alenka), torej se nanašajo na ljudi. Vsi ostali samostalniki odgovarjajo na vprašanje kaj (drevo, lestev). Število pri slovenskih samostalnikih je tudi trojno, razločuje se ednina, dvojina in množina. Samostalniki so lahko troštevilni (stol, stola, stoli; krpa, krpi, krpe; jabolko, jabolki, jabolka) ali enoštevilni. Enoštevilni se še delijo na edninske in množinske samostalnike. Edninski so sestavljeni iz skupnih, snovnih in pojmovnih imen, ki večjo količino stvari pojmujejo kot celoto in na ta način v sebi vsebujejo več kot samostalniki v množini (grmovje x grmi). Dvojina in množina izražata vrste (dvoje grmovij, četver kruh, dvoje dobrote). Množinski samostalniki izražajo množino (vrata, jasli, možgani). Število se izraža s končnico (stol-stoli), pripono (sin-sinovi) ali zamenjavo osnove (človek – ljudje). Slovenščina ima šest sklonov – imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik in orodnik; peti sklon zvalnik se je spojil z imenovalnikom. Izražajo se večinoma z glasovnimi končnicami in ničto končnico.5 3
Tablici in primeri so prevzete iz ŽAGAR, F. Slovenska slovnica in jezikovna vadnica. Maribor: Obzorja, 2001, s. 178. 4 Prav tam. Podspol [online], 2007. [cit. 5. april 2010]. Dostopno iz ˂http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Podspol&action=history ˃. 5 Prav tam. Sklon [online], 2008. [cit. 5. april 2010]. Dostopno iz ˂ http://sl.wikipedia.org/wiki/Sklon ˃.
5
Sklanjatev je pregibanje samostalnikov (tudi pridevnikov, zaimkov in števnikov) po spolu, številu in sklonu. Vsak spol ima štiri sklanjatve, v katere so samostalniki uvrščane na podlagi končnice v rodilniku: Moška
Ženska
Srednja
1. sklanjatev korakø -a
lipa
-e
mesto
-a
2. sklanjatev vojvoda -e
perutø
-i
3. sklanjatev aø
-ø
mamiø
-ø domaø
-ø
4. sklanjatev dežurni
-ega dežurna
-e belo
-ega
-
V prvo moško sklanjatev sodijo samostalniki zs končnico v rodilniku ednine -a, -ú, é (korák koráka, móst mostú, dán dné), v drugo sklanjatev samostalniki s končnico -e (slúga slúge), v tretjo sklanjatev samostalniki, ki ne izražajo sklonov z glasovno končnico (visoki) c (visokega) c6 ter v četrto sklanjatev samostalnike, ki se sklanjajo kot pridevniške besede (dežurni dežurnega). V prvo žensko sklanjatev sodijo samostalniki s končnico v rodilniku ednine -e (lipa lipe), potem samostalniki na -ǝv (bukev), mati in hči. V drugo gredo samostalniki z končnico -i (perut peruti, prsi prsi), v tretjo ti, ki sklonov ne izražajo z glasovno končnico (Irena Srbotnjak Irene Srebotnjak, Ana Kopriva Ane Kopriva, Karmen, Kiti, mami, SAZU7, ZDA) ter v četrto samostalniki, ki se sklanjajo kot pridevniške besede (dežurna dežurne). V prvo srednjo sklanjatev sodijo samostalniki s končnico -a v rodilniku ednine (mesto mesta) in samomnožinske z neglasovno rodilniško končnico (vrata vrat). V drugo sodijo osebne zaimenske osebe za prvo in drugo osebo (jaz mene meni). V tretjo tisti, ki sklonov ne izražajo z glasovno končnico; ni jih veliko, v imenovalniku ednine nimajo končnice -o ali –e (Novo vremja Novega vremja v Novem vremja). V četrto se pa uvrščajo samostalniki, ki se sklanjajo kot pridevniške besede (Krško Krškega). 8
Samostalnike delimo na lastna in občna imena: • lastna imena imenujejo posamezna bitja, zemljepisne in stvarne danosti. Pišemo jih z veliko začetnico. Delijo se v tri skupine- poimenovanja oseb, bajeslovnih bitij in živali, zemljepisna imena ter stvarna imena; 6
Takih je malo, najpogosteje gre za imena črk in navadno se sklanjajo po prvi sklanjatvi. SAZU lahko sklanjamo po prvi moški sklanjatvi. 8 Primere za sklanjatve sem povzela iz TOPORIŠIČ, J. et. al. Slovenski pravopis, Ljubljana: ZRC, 2001, s. 88, 94-96, dalje SP. 7
6
• občna imena imenujejo predstavnike vrste, so števna in neštevna. Kakor naznačuje že ime, števna občna imena lahko štejemo, neštevnih pa ne moremo. Z neštevnimi občnimi imeni z eno besedo izražamo, da je nečesar več delov (skupna imena), imenujemo snov (snovna imena) ali pojme (pojmovna imena). Občna Neštevna Lastna
Števna
Skupna
Snovna
Pojmovna
Janez
otrok
drevje
moka
mladost
Muki
klas
klasje
olje
lepota
Trst
srna
srnjad
vino
pogovor
Litostroj
stol
pohištvo
železo
tek
2.1 Lastno ime Lastna imena so skupni termin za poimenovanje posameznih bitij, tudi živali, zemljepisnih in stvarnih danosti: Jasna, Tanja, Prešeren, Morana, Slovenec, Lisko; Unicef, Požganica, Partizanka, Litostroj; Piran, Afrika, Merkur. Lastna imena so lahko enodelna – enobesedna ali večbesedna: Svarun, Tone, Ljubljana, Hlapci – Orlovo pero, Škofja Loka, Veliki briljantni valček; ali večdelna, ki sestajajo iz enega ali več imen in priimkov, pa tudi lahko iz vzdevka, npr. Ivan Cankar, Aleksander Veliki – Anton Tomaž Linhart, Zofka Kveder - Jelovšek, Fran Maselj Podlimbarski; Ljubljana Center, Smelt Olimpija. Večbesedna lastna imena lahko krajšamo, pri čemer novo besedo pišemo z veliko začetnico: Ljubljansko braje – Barje, Slovenska matica – Matica, Osvobodilna fronta – Fronta, Organizacija združenih narodov – Združeni narodi. Z veliko začetnico se piše tudi krajšava Cerkev občnoimenskih zvez kot cerkveno občenstvo, cerkvena skupnost ali organizacij, npr. Katoliška cerkev. Z veliko začetnico pišemo občna imena, kadar enoumno zastopajo lastna imena: Otok (Velika Britanija), Zahod (zahodni del večje zemljepisne enote in/ali temu ustrezna kulturna ali politična usmerjenost), Prerok (Mohamed). Med lastnimi in občnimi imeni ni ostre meje, ena lahko prehejajo v druga. Lastno ime, ki postane občno, označuje celo vrsto objektov in ima vse oblike slovničnega števila. Seveda se, kot občno ime, piše z malo začetnico: štefan (steklenica), ford (avto), morava (cigareta), jera (jokavec).
7
2.2 Onomastika Onomastika (slo. imenoslovje) je veda o lastnih imenih (onimih). Raziskuje njihov izvor, ustvarjanje, pomen in razširjenje. Onomastika vsebuje veliko vrst in podvrst, najbolj znani sta antropomastika – veda o lastnih imenih oseb in toponomastika – veda o zemljepisnij imenih.9
9
Prav tam. KARLÍK, P. Encyklopedický slovník češtiny. Praha: NLN, 2002, s. 293; Onomastika [online], 2006. [cit. 6. april 2010]. Dostopno iz ˂http://sl.wikipedia.org/wiki/Onomastika˃.
8
3. PRAVOPIS Pravopis je ustaljen način zaznamovanja glasov s črkami, sestavljanje besed, rabo velikih in malih črk ter ločil, pisanje prevzetih besed, pisanje skupaj ali narazen in deljenje pa obravnavajo pravopisna pravila. Niso obvezna, le priporočajo pisati po pravilih, po katerih se ravna večina uporabnikov jezika. O pisanju velike in male začetnice bom pisala za trenutek, sedaj predstavim Slovenski pravopis in Pravidla českého pravopisu kako so postopoma izhajala.
3.1 Slovenska pravila Prvi samostojni slovenski pravopis je izšel leta 1899 pod uredništvom Frana Levca, leta 1920 je svoj pravopis izdal Anton Breznik, leta 1935 je objavil drugi skupaj s Franom Ramovšem, v letih 1950 in 1962 je pravopis izdal SAZU. Po vrsti šesti pravopis je bil objavljen vse do leta 1990, a le prvi del Pravila, drugi del Slovar je izšel kasneje. Bilo je prvič, da pravila in slovar nista bila izdana skupaj. Delo na šestih Pravilih se je začelo leta 1972 in devet let kasneje (1981) je bil natisnjen Načrt za novi slovenski pravopis, ki je šel v javno razpravo. Javnost in strokovnjaki naj bi ovrednotili in izrazili svoja mnenja, pripombe in načrte za končno obliko. Leta 1982 je prišlo do ustavljena komisije za pregled pripomb, največ funkcij so imeli Franc Jakopin, Janko Moder, Stane Suhadolnik ter Jože Toporišič. Po pretehtanju vseh pripomb javnosti in predlogov članov komisije so bila Pravila končana. Proti Načrtu so se v mnogem spremenila v vseh poglavjih, na primer v pravopisnem delu, ki nas zanima, je prišlo do sprememb na primer pri rabi velike začetnice pri predložnih lastnih imenih, pri podomačevanju tujih prvin, pri ločilih ipd. Na splošno je bilo precej stvari povedanih natančneje, besedilo je bilo deloma razširjeno, pa tudi skrajšano ter drugače razporejeno, strokovno izražanje se je približalo srednje izobraženemu uporabniku (v ta namen so Pravila dobila slovarček manj znanih jezikovnih ozrazov in nadrobno razčlenjeno kazalo).10 Ista pravila so brez spremembe natisnjena v Slovenskem pravopisu iz leta 2001, malce se je povečalo le število primerov. Spet pa sta v njih skupaj objavljena oba dela, tako pravila kot slovar. Slovar poleg občnih imen, navedenih večinoma po SSKJ, prinaša veliko število lastnih imen: zempljepisnih, stvarnih, imena občin, pošt, znanih slovenskih in tujih osebnosti ali več kot 500 najpogostejših slovenskih priimkov. Vsaki 10
Prav tam. TOPORIŠIČ, J. et al. Slovenski pravopis, Pravila. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1994, s. 5-6. Dalje kot SP1.
9
besedi določa besedno vrsto, kaže kako jo pregibati, kakšne ima sklanjatvene in stopnjevalne oblike ter kjer je pri njih kateri naglas. Prikazuje, kako se med seboj besede vežejo in kakšno stilno ali zvrstno vrednost imajo besede ali besedne zveze z istim pomenom.11 3.2 Pravidla českého pravopisu Prvi češki pravopisni priročnik, ki je povzel takratna pravila, je bil natisnjen leta 1846. Šele štirideset let kasneje so izšla druga, in sicer Pravidla hledící k českému pravopisu a tvarosloví s abecedním seznamem slov a tvarů Jana Gebauerja. Razveljavila so podvojitev soglasnikov pri pisanju tujih besed in na tako je bil pravopis večine tedanjih dokumentov ter dveh tretjin Ottova slovníku naučného zastarel. Enaka situacija je nastala pri Dodatkih k Ottovemu slovarju leta 1941, ko so nova pravila vpeljala pisanje dolgih samoglasnikov pri tujih besedah (sezóna, balkón). Pravidla českého pravopisu iz leta 1957 so pravopis poenostavila in približala široki javnosti v soglasju z jezikovo politiko ljudsko demokratične države, saj po njenem mnenju je bil prejšnji pravopis „preveč učen“. Pravila so na primer v tujih besedah spremenila pisanje th na t ter s na z, v latinski končnici -ismus naj se pisalo le s enako kot v besedah humanistične tradicije, npr. president, gymnasium, universita, ali nepodomačenih izrazih kot cirrhosis, konsensus ali gnoseologie. Zelo hrupne razprave so sprožile spremembe, ki so jih vpeljala Akademická Pravidla českého pravopisu iz leta 1993. Pri tujih besedah so razveljavila pisanje s in za edino pravilno ozančila pisanje z, na kratko naj so se pisali do tega časa dolgi soglasniki: balon (prej balón), sezona (prej sezóna). Po ugovorih je poverjena komisija napisala ti. Pilipův dodatek, ki je izšel še istega leta v šolski izdaji Pravidel in je omogočal dvojno pisanje s/z in kratki/ dolgi soglasnik. Čeprav je bil obvezen za šolsko prakso, a v vseh ksenjših izdajah je bil uvrščan na koncu kot dodatek.12 Dodatek so vpeljala šele Pravidla českého pravopisu Lingea. Osnova je bila skrajšana, posamezna poglavja novo razporejena in bolje razložena vred z velikim mnoštvom primerov, preglednosti je pridala nova grafična oblika. Slovar vsebuje
11
Prav tam. ZRC SAZU. Slovenski pravopis 2001 [online]. 2001 [cit. 10. april 2010]. Dostopno iz ˂http://www.zrc-sazu.si/pravopis/SP_spor_3A_G.doc˃. 12 Prav tam. Pravidla českého pravopisu [online]. 2010 [cit. 11.april 2010]. Dostopno iz ˂http://cs.wikipedia.org/wiki/P%C4%8CP ˃.
10
aktualni besedni zaklad, nove besede in zemljepisna imena vred z oblikoslovnimi pojasnili, različne koristne informacije, tabele ipd.13
13
Prav tam. Pravidla českého pravopisu Lingea [online]. [cit. 11. april 2010]. Dostopno iz ˂http://www.lingea.cz/download/Lingea_brozura-pravidla.pdf˃.
11
4. PISANJE VELIKE ZAČETNICE V SLOVENŠČINI
Vira mi bosta v tem poglavju Slovenski pravopis 1, Pravila in njihova razširjena verzija s slovarjem Slovenski pravopis. 14
4.1 V povedi Veliko začetnico pišemo ali na začetku ali znotraj povedi. V prvem primeru veliko začetnico pišemo na začetku besedila ali za končnim ločilom (piko, vprašajem, klicajem, tremi pikami ali pomišljajem), če že označujejo konec prejšnje povedi: Oče je sedel za krmilo novega avtomobila. Le kje je gumb za zrak? Aha, tukajle! Prestave so v prostem teku, prav, da ne bo kaj narobe ... In zdaj ključ, takole – Vžiga, da je veselje. Stoji tudi na začetku javnih napisov, naslovov ipd., ki končnega ločila nimajo in so pogosto umeščena na samostojni vrstici15: Železniška postaja, Zdravilni čaji, Obvoz, Iskanje izgubljenega fanta (naslov knjige), Dekanat ekonomske fakultete. Znotraj povedi veliko začetnico pišemo tudi v dveh primerih. In sicer za dvopičjem kot začetek premega govora: Blokar pa je nadaljeval glasno in srdito: „Jaz nočem nič slišati o teh stvareh!“ ali kot začetek naštevanja večjih enot, če se prva začenja z veliko končnico (na koncu pišemo piko). Drugič kot začetek citirane povedi (gesla, citata, mota) v okviru druge povedi: V geslu „Tujega nočemo, svojega ne damo“ je izraženo naše stališče do mejnih vprašanj. Kadar jih citiramo več, se z veliko začetnico začenja vsaka izmed njih pa tudi v primeru, da stojijo za vejico ali podpičjem: Za narodov blagor, Hlapci, Kralj na Betajnovi.
4.2 Pri lastnih imenih 4.2.1 Imena bitij Veliko začetnico pišemo v osebnih imenih, v bajnih in veroslovnih imenih, alegoričnih imenih ali imenih živali. 1) osebna imena - ime: Andrej, Janez, Špela; Valjhun, Svetopolk, Samo, Pepelka, Zlatolaska;16
14
SP1., pon. cit.; TOPORIŠIČ, J. et al. Slovenski pravopis, dalje SP. Pravidla českého pravopisu. Olomouc: Fin Publishing, 2003, s. 50. 16 Pred uveljavitvijo so bila imena le enodelna, praviloma enobesedna. Taka so pogosto pravljična imena. 15
12
- priimek (v imenu jih je lahko več): Malenšek, Slomšek, Hladnik, Janez Vajkard Valvasor, Lucija Marija Škerjanc; - pridevek je zlasti v starejši dobi nadomeščal priimek in je imel obliko kraja ali značilnosti oziroma posebnosti njegovega nositelja: Herman Celjski, Aleksander Veliki, Rihard Levjesrčni, Henrik Osmi, Friderik S praznim žepom, Ivan Brez dežele, tudi Devica Orleanska, bil pa je uporabljan za imenom in priimkom – kazal je na rod, pripadnost, hišno ime: Ferdinand II. Habsburški, Janez Bleiweis pl. Trsteniški, France Suhadolc, po domače Kovačev; - psevdonim se uporablja sam ali za imenom: Stane, Koseski, Prežihov Voranc, Josip Murn - Aleksandrov, Franc Rozman – Stane, Jovan Vesel - Koseski ipd.; - enodelna večbesedna zgodovinska in domišljijska imena ljudi imajo veliko začetnico le v prvi besedi: Rdeča kapica, Sedeči bik, Sivi volk; - tuja (predložna) imena se pišejo citatno: de Musset, De La Mare, MʼCarthy, van Beethoven; 2) veroslovna in bajeslovna bitja - Jupiter, Venera, Perun, Donar, Bog, Sveti duh17, Sveta trojica, Buda, Alah; - Klio, Melpomena, Erinije ali Kurent; - Marija Pomočnica, Marija Pomagaj, Trije kralji ali Sveti trije kralji ter nadomestila teh poimenovanj: Stvarnik (Bog), Devica (Marija), Skušnjavec (Lucifer); - Kralj Matjaž, Kraljevič Marko, Lepa Vida (mitološka bitja);18 3) alegorična imena - poimenujejo umišljena bitja, ki so poosebitev človeških lastnosti ali naravnih pojavov ipd.: Poezija, Sreča, Dobrota, Luč, Smrt, Nič, Mamon, Breza, Zlo, Narava; 4) imena prebivalcev - imena pripadnikov narodov in narodnosti: Slovenec, Srb, Musliman, Bask, Anglež, Lužiški Srb, Jud; Slovani, Indijanci; - imena pripadnikov delov narodov in pripadnikov držav in ljudstev: Masaj, Bezjak, Čič, Bujevec, Uskok, Dorec, Amazonke, Švicar, Južnoafričan, Avstrijec - imena prebivalcev naselij, pokrajin in celin: Raščičan, Ljubljanec; Gorenjec, Vojvodinec, Toskanec; Evropejec, Azijec, Severnoameričan; - imena prebivalcev planetov: Zemljan, Marsovec, Selen; 17
V teoloških in bogoslužnih besedilih je dovoljeno pisati Sveti Duh. Prve besede teh stalnih zvez so po izvoru občna imena. Ker pa so njihovi nositelji zmitologizirana bitja, se občna imena pišejo ali z malo ali z veliko začetnico: kralj/ Kralj Matjaž, kraljevič/Kraljevič Marko, lepa/Lepa Vida. 18
13
- ime za prebivalca s predpono ne-: Neslovenec, Neljubljančan; - simbolna poimenovanja: Lah (Italijan), Švab (Nemec), Jenki (Američan); 5) živalska imena - imena posameznih živali: Sultan, Švrk, Muki, Lisko; Sivka, Bela, Pram, Luca; Koki ipd.
4.2.2 Zemljepisna imena Z zemljepisnimi imeni nazivamo ali lokaliziramo 1) kraje, dele krajev, ulice, trge, ceste - Maribor, Praga, Vrzdenec, Vič, Ulica stare pravde, Vodovodna cesta, Kongresni trg, Slovenika; 2) države, enote zveznih držav, pokrajine - Švica, Šrilanka, Kalifornija, Dolenjska, Koprsko, Šlezija; 3) tekoče vode, morske tokove, prekope, slapove, jezera, morja, oceane - Sava, Sueški prekop, Peričnik, Vrbsko jezero, Severno morje, Severno ledeno morje, Atlantik; 4) vzpetine, doline, nižine, katastrske enote in njihove skupine, gozdove, puščave, jame - Triglav, Ljutomersko-Ormoške gorice, Logarska dolina, Panonska nižina, Gosposvetsko polje, Dolge njive, Spodnji log, Krakovski gozd, Sahara, Postojnska jama; to velja tudi za podvodno in drugo oblikovanost tal: Marijanski jarek, Srednjeatlantski hrbet, Zahodnoevropska kotlina; Južni prelom, Morje viharjev; 5) otoke, polotke, rte, celine - Kreta, Istra, Debeli rtič, Afrika; 6) nebesna telesa, ozvezdja, svetovja - Mars, Zemlja, Škorpijon, Rimska cesta, Gostosevci; 7) poslopja in druge samostojne objekte - Stari pisker, Sveti Jožef (cerkev), Nebotičnik, Žale, Navje, Pleterje, Tromostovje, Rotovž, Križanke, Zmajski most, Slavolok zmage; Lipa sprave, Stara trta.
Zemljepisna imena delimo na naselbinska in nenaselbinska. Naselbinska imena so imena mest, vasi, trgov in zaselkov (Kranjska Gora, Trst, Lome), nenaselbinska vsa druga. Mednje po pravilih pisanja velike začetnice spadajo tudi deli naselbin (Pobrežje, Zelena jama).
14
Zemljepisna imena so kot lastna imena enobesedena (Ljubljana, Koper, Postojna) ali večbesedna (Novo mesto, Šmarje pri Jelšah, Severna Amerika, Spodnja Šiška). Najpogosteje so enodelna (Dramlje, Vavta vas, Šmarje pri Jelšah), manjkrat dvodelna (Ljubljana Bežigrad), zelo redka pa sta dvojna imena (Šmarje – Sap, Gorenja vas – Reteče) in predložna imena (Pod Vasco). Ta imajo v skladenjskih zvezah različno obliko. Lahko so v celi obliki, kjer malo začetnico ima samo vrstno ime, ki stoji pred predložnim imenom (vas Pri Treh Hišah, zaselek Pri Fari, ulica Pod Zidom), lahko uporabimo samo nepredložni del, ki se piše z veliko začetnico (prihajam od Fare, grem k Trem Hišam) ali iz predložnega in nepredložnega dela izoblikujemo eno besedo (prihajam iz Podzida/iz Zavode).
1) naselbinska imena Razen neprvih predlogov in samostalnikov mesto, trg, vas, selo, naselje19 se vse besede v imenu pišejo z veliko začetnico: - Škofja Loka, Gornji Grad, Velika Nedelja, Kanalski Lom, Bloška Polica, Gornja Straža, Sladki Vrh, Gornji Senik, Mirna Peč, Zidani Most, Špeter Slovenov, Dolenje Mokro Polje, Zgornji Jakobski Dol; - Črni Vrh nad Idrijo, Most na Soči, Pri Žagi, Za Vrhom pri Črnivcu, Vrh pri Sv. Trojici; - Stara vas, Spodnja vesca, Novo mesto, Stari trg, Opatje selo; - Pri Treh Hišah, narečno Ta na Bili; - nenaselbinsko določilo pri naselbinskem imenu si ohrani svoje pisanje: Gradišče v Slovenskih goricah, Zavrh pod Šmarno goro, Tolsti Vrh pri Ravnah na Koroškem; 2) nenaselbinska imena Z veliko začetnico se piše prva beseda, vse druge z malo, če že same niso lastno ime: - Vodovodna cesta, Pod hrasti, Ulica stare pravde; Slovensko primorje, Bližnji vzhod, Težka voda, Ohridsko jezero, Panamski prekop; Kamniško sedlo, Babji zob; Dolge njive; Trnovski gozd; Potočka zijalka, Malo brezno; Goriška brda; - Julijske Alpe, Zadnja Trenta, Cesta v Mestni log, Velika Karlovica, Zahodna Dvina, Nova Mehika.
19
Prav tam. podpog. 5.3.
15
4.2.3 Stvarna imena Pri večbesednih stvarnih imenih se piše velika začenica le pri prvi besedi in iz neprvih tista, ki je lastno ime. Predložna imena se obravnavajo enako kot pri zemljepisnih imenih. Med stvarna imena torej sodijo: 1) imena, naslovi stvaritev - knige in knjižne zbirke: Požganica, Zgodovina Slovencev, Slovenski biografski leksikon, Enciklopedija Slovenije, Klasje, Sto romanov; - časopisi in druga glasila: Delo, Primorski dnevnik, Naši razgledi, Novi Matajur, Življenje in tehnika, Vaje; - časopisne in druge rubrike: Šport in šah, Spremna beseda, V nedeljo zvečer, Val 202, Zrcalo tedna; Slovenski pravopis; Glasoslovje; - umetnostna in neumetnostna besedila: Življenje in smrt Venca Poviškaja, Brižinski spomeniki, Stiški rokopis, Ustava Republike Slovenije, Zakon o raziskovalni dejavnosti, Program Kulturne skupnosti Slovenije za leto 1988, Majniška deklaracija, Magna charta libertatum, Osimski sporazumi; - filmi: Idealist, Na svoji zemlji, Oblaki so rdeči, Zbiralci perja; - skladbe: Ogrska rapsodija, (Beethovenova) Deveta, Iz novega sveta, Nabrežje plesalk; - kipi in slike: Mislec, Pietà, Žalostna Mati božja, Deček s piščalko, Ilegalec; Avtoportret s hčerko, Sejalec; - prireditve, festivali: Sto petdeset let slovenske fotografije, Zlata lisica; 2) imena organizacij in družbenih teles - družbene in politične organizicaje, gospodarska združenja, zveze, stranke ipd.: Rdeči križ Slovenije, Unesco, Gospodarska zbornica Slovenije, Slovenska ljudska stranka, Zeleni Slovenije, Slovenska kulturno-gospodarska zveza; - vojaške organizacije in njihove enote: Teritorialna obramba, Rdeča armada, Pohorski bataljon, Beneška četa, XIV. (Štirinajsta) divizija; - skladi: Mednarodni denarni sklad, Nobelova ustanova, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja; - društva, družbe: Društvo slovenskih pisateljev, Slavistično društvo Slovenije, Mohorjeva družba, Slovenska matica, Planinska zveza Slovenije; - umetnostne, športne in podobne skupine: Slovenski oktet, Neodvisni, Železničar; 3) imena delovnih skupnosti 16
- delovne organizacije, podjetja in delniške družbe: Tovarna dekorativnih tkanin, Industrija usnja Vrhnika, Iskra, Ljubljanska banka; Založba Obzorja Maribor, Lesnina, Perutnina Ptuj; Fiat; Kranjska industrijska družba, Mednarodna banka za obnovo in razvoj, Splošna plovba Portorož; - zavodi in ustanove: Splošna bolnišnica Celje, Zdravstveni dom Radovljica, Vzgojno-varstvena organizacija Najdihojdica, Osnovna šola Franceta Bevka, I. (Prva) gimnazija, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Inštitut za novejšo zgodovino, Slovenski raziskovalni inštitut (Trst); Slovenska filharmonija, Šentjakobsko gledališče, Mestna galerija, Slovenski šolski muzej; 4) imena oddelkov ustanov in nesamostojnih enot delovnih organizacij - (Zdravstveni dom Šiška) Otroški dispanzer, (FF) Oddelek za slovanske jezike in književnosti, (ZRC) Inštitut za slovenski jezik Grana Ramovša, Iskra Delta, (MK) Oddelek za komercionalni tisk, (IMV) Sektor za zunanjo trgovino; 5) imena (samo)upravnih enot - družbenopolitične in upravne skupnosti: Republika Slovenija, Občina Domžale, Krajevna skupnost Brinje, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Bežigrad; - organi družbenopolitičnih skupnosti in ustanov, podjetij ipd.: Vlada Republike Slovenije, Izvršni svet občine Ljubljana Center, Delavski svet Zavoda za socialno medicino in higieno Nova Gorica, Strokovni svet Republike Slovenije za šolstvo in šport; - imena nesamostojnih organizacijskih enot se pišejo z veliko začetnico v primeru, da gre za uradne naslove; če so v njih imena samostojnih organizacij ipd., jih tudi pišemo z veliko začetnico: Oddelek za pedagogiko Filozofske fakultete v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, Računovodski sektor Industrije motornih vozil Novo mesto; kadar pa ne mislimo uradni naslov, temveč vrstno poimenovanje, se to piše z malo začetnico: Delam v tobačni tovarni v Ljubljani. Stanuje v hotelu Turist. Hodil je v osnovno šolo Franceta Bevka in na šolo Prežihovega Voranca. Vpisal se bo na pedagoški oddelek flozofske fakultete v Ljubljani. Pritožil se bo na vlado Republike Slovenije. Prošnjo vložite na komisijo za delovna razmerja; 6) imena meddržavnih zvez - Varšavski pakt, Evropska gospodarska skupnost, Organizacija druženih naodov, Skupina 77; 7) imena posameznih vozil 17
- ladje: Galeb, Primorka, Meteor; - vesoljska in zračna plovila: Vzhod, Raziskovalec I; - vlaki: Rdeča puščica, Modri vlak; 8) imenovalni prilastki k vrstnim imenom tehničnih izdelkov trgovskih znamk - cigarete Filter 57, otroška soba Baštjan, pisalni stroj Olivetti, gramofon Melodija, zobna krema Kalodont; 9) latinska ali polatinjena imena živalskih ali rastlinskih vrst ipd. pri mednarodnih naravoslovnih poimenovanjih - Gyromitra esculenta (pomladanski hrček), Parus major (velika sinica), Campanula zoisii (zoisova zvončica).
4.3 Pri izrazih posebnega razmerja ali spoštovanja Z veliko začetnico se pišejo: 1) simboli in poudarki pomenskega bistva (poudarek, nenavadno pojmovanje, čustven odnos): Človek, Umetnik; 2) osebni in svojilni zaimki v pismih in protokolarnih ogovorih kot izraz spoštovanja: Ti, Vi, Ve, Vidva, Vedve, Oni (če onikamo), Tvoj, Vajin, Vaš. Velja to za vse sklone in naslonske oblike: Na domače slavje mislim povabiti tudi Tebe, če se Ti ne bo zdelo za malo. Množinske oblike teh zaimkov je bolj priporočano pisati z veliko začetnico takrat, kadar vikamo eno osebo, manj pa pri ogovarjanju kolektiva; 3) pri ogovarjanju ljudi z visoko funkcijo: Ekscelenca, Visokost, Svetost (omejena le na protokolarne priložnosti, pa neobvezna).
4.4 Pri svojilnih pridevnikih nastalih iz besed pisanih z veliko začetnico Te pridevnike pišemo z veliko začetnico, če imajo na koncu obrazila -ov/-ev ali -in: Vodnikov, Župančičev, Krležev, Slovenčev, Vangoghov ali van Goghov (pri nekaterih imenih se ta predimek izpušča: van Beethoven – Beethovenov), Juliin – Gradisov, Tamov, Iskrin, Matičin. Priporočljivo je pisati z veliko začetnico tudi svojilne pridevnike, ki zaznamujejo duhovno last: Einsteinova teorija, Pitagorov izrek, Ludolfovo število, Ohmov zakon in zveze s prenesenim pomenom: Ahilova peta, Kolumbovo jajce, Damokljev meč, Sizifovo delo20.
20
Vendar se ti izrazi pogosto pišejo z malo, prav tam 5.6.
18
5. PISANJE MALE ZAČETNICE 5.1 V povedi Uporabljamo jo za klicajem ali vprašajem znotraj stavku, kadar nadomeščata vejico ali jima sledi spremni stavek premega govora: O Vrba! srečna draga vas... „Ali ste dolgo čakali?“ je rekla s tihim glasom. Pa tudi za tremi pikami ali pomišljajem, kadar ne končujejo povedi: Jaz nimam skrivnosti ... jaz ne! Kam je, reka, tebe volja – kam?
5.2 Pri določilih in poimenovanih bitij Z malo začetnico se pišejo 1) poimenovanja za ljudi po vrsti naselja, splošnih zemeljskih okoliščinah ipd. - vaščan, meščan, tržan; hribovec, dolinec, otočan; zahodnjak, južnjak; nebeščan; 2) določila pred osebnim imenom, ki zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, poklic, čast, znanstveno stopnjo ipd. - doktor (dr.), gospod (g.), gospa (ga.), tovariš (tov.), inženir (inž.), magister (mag.), general (gen.), pater (p.), sveti (sv.), vitez; lahko tako pišemo tudi predimke: de, von, van ..., kjer pa se ravna po normah jezika, iz katerega izhajajo; 3) ločevalne dodatke za imenom glede na rodovno zaporedje - mlajši (ml.), starejši (st.), oče, sin, npr. Plinij st., Dumas sin; 4) občna določila v stalnih zvezah z lastnim imenom - primorski Slovenec, severni Slovani; stari Grki; lisica Zvirotepka, dedek Mraz. Štejemo sem tudi kralja Matjaža in lepo Vido;21 5) občna imena nastala iz osebnih imen ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov - jurček (goba), jur (tisočak), štefan (steklenica), (bodeča) neža, judež (izdajalec), silvester (zadnji večer v letu); volt, ford, tesla, rentgen; 6) vrstna poimenovanja veroslovnih, bajeslovnih in podobnih bitij - bog, bogovi, duh, vila, rojenica, sojenica, vodomec, povodni mož, kurent, furija, škrat; 7) besede kot zemljan ali marsovec, kadar predstavljajo sopomenko besede ljudje ali protipomenko besede nebeščani; 8) poimenovanja po rasni ali jezikovni pripadnosti - črnec, belec, rdečekožec, mulat, kreolec; bantujec, kajkavec, indoevropan; 9) poimenovanja enakozvočna z imeni prebivalcev ali zemljepisnih danosti, kadar pomenijo le vrsto bitij ali predmetov ipd.
21
Prav tam. podpog. 4.2.1.
19
- francoz (orodje), novomeščan (vlak), štajerka (kura), ementalec (sir), furlanka (sekirica), amerikanka (žaga), latinec (kdor zna latinščino); sibirja (mrzla, neprijazna pokrajina), eldorado (zelo ugoden kraj za nekoga ali za kako dejavnost); 10)
poimenovanja za pripadnike gibanj, nazorov, ver, listov, društev, strank, podjetij
ipd. - ilirec, marksist, dekabrist, kristjan, jud, budist, vajevec, modernist, preporodovec, protislovenec, socialist, zeleni, frančiškan, novolesovec, nobelovec.
5.3 Pri zemljepisnih občnih imenih Malo začetnico pišemo 1) v besedah mesto, trg, vas, vesca, selo, sela, selje, naselje kot neprvih sestavinah večbesednih naselbinski imen - Radohova vas, Novo mesto, Stari trg, Spodnja vesca, Breganje selo, Dolenje selce, Ribiško naselje; 2) pri neprvih sestavinah v večbesednih imenih delov, trgov, ulic, cest, poslopij in drugih stavb, razen če so že same lastna imena - Mestni log, Rožna dolina, Prešernov trg, Gosposka ulica, Ulica talcev, Cesta dveh cesarjev, Gospodarsko razstavišče (vendar Ulica Pohorskega bataljona); 3) pri neprvih sestavinah v večbesednih nenaselbinskih imenih, razen če so že same lastna imena - Združene države Amerike, Slovensko primorje, Bližnji vzhod; Jadranske morje, Indijski ocean, Tržaški zaliv, Sueški prekop, Zalivski tok, Vzhodna reka; Šmarna gora, Dinarsko gorstvo, Slovenske gorice, Goriška brda, Babji zob, Panonska nižina, Nubijska puščava, Kočevski rog, Kirgiška stepa; Postojnska jama, Hudičev požiralnik; Velikonočni otok, Balkanski polootok, Severni tečaj (kot točka na Zemlji), Veliki voz, Južni križ, Rimska cesta; 4) v besedah sonce, luna, mesec, večernica, gostosevci ipd. v drugem pomenu kakor strokovnem zvezdarskem - Izza oblaka je pogledala luna. Takoj ko je zašlo sonce, so se pokazale tudi zvezde. Tik nad hribom je migala večernica; 5) pri prvotno zemljepisnih lastnih imenih, kadar zaznamujejo vrsto stvari - (kaditi) moravo, (piti) moslavino.
20
5.4 Pri stvarnih občnih imenih 1) vrstna poimenovanja - poimenovanja društev, organizacij, strank, vojaških enot, ustanov, podjetij ipd.: pisateljsko društvo, nogometni klub, liberalna stranka, druga četa prvega bataljona, opekarna, tovarna traktorjev, ljudska univerza, osnovna šola; kadar pri pisanju ne mislimo na lastno ime posameznega podjetja, stranke ipd., ampak na zastopnike vrste, uporabljamo malo začetnico: Delam v tobačni tovarni v Ljubljani; - poimenovanja organov (odborov, komisij, svetov ipd.), pri čemer ne mislimo njihova uradna imena: Seja odbora za pospeševanje slovenščine na neslovenskih univerzah. Na občnem zboru društva so izvolili komisijo za sklepe. Predlog slovenske vlade bo prišel v razpravo. Inšpektorji so se sešli na ministrstvu za notranje zadeve; te izraze pišemo z veliko začetnico le takrat, kadar so mišljeni kot povedi, npr. v poštnih naslovih, v napisih na pisarniških vratih ali imena delovnih organizacij; - industrijske izdelke ipd., nastale iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Pišem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). Fotografiram s kodakom. Vozim se s fordom. Zobe si umivam s kalodontom; 2) poljudna (nadomestna, skrajšana) poimenovana meddržavnih zvez - renska zveza, sveta aliansa, mala antanta22; 3) poimenovanja revolucij, vojn, vstaj in drugih zgodovinskih dogodkov - narodnoosvobodilni boj, marčna revolucija, francoska revolucija, oktobrska revolucija, tridesetletna vojna, burska vojna, druga svetovna vojna, ljubljanski kongres, kočevski zbor (zborovanje); 4) imena praznikov ali posebnih datumov, razen tistih, ki so izpeljana iz priimkov (npr. Prešernov dan) - prvi maj, dan slovenske državnosti, dan mrtvih, vsi sveti, božič, velika
noč,
binkošti, novo leto, svečnica, jurjevo, kres, silvestrovo, jožefovo, pust, advent; 5) poimenovanja vrste objektov (ne posamezne stavbe), iznajdb in drugih stvaritev - magistrat, mestna hiša, rotovž, frančiškanska cerkev, litijski most, sodna palača; prolog, paskal (računalniški jezik); krpan, rentgen; 6) poimenovanja odlikovanj in športnih trofej, če ne začenjajo s svojilnim pridevnikom iz lastnega imena
22
Pravilna je tudi oblika z veliko začetnico.
21
- zlati znak generala Maistra, zlati častni znak svobode Republike Slovenije, priznanje za hrabrost, donavski pokal, olimpijska zlata medajla, plaketa mesta Lubljane, kresnik, oskar; 7) samostalniške občnoimenske izraze iz pridevnikov -ov/-ev - bemovka (jabolko), vinčestrovka (puška), tamovec (tovornjak), janeževec (vino); 8) (vrstna) imena zdravil - aspirin, fenalgol, apavrin, pronison; 9) imena umetnostnih, političnih in drugih nazorov in gibanj - moderna, renesansa, eksprenionizem, peronizem, ničejanstvo.
5.5 Pri ogovornih zaimkih in izrazih posebnega razmerja ali spoštovanja Te izraze se navadno priporoča pisati z veliko začetnico, če pa jih napišemo z malo, ne pomeni to nespoštovanja: Draga sestra, zelo te pogrešam! Ker tvojega pisma tako dolgo ni ... Če vaša ekscelenca želi videti predstavo, bomo počaščeni. Povratni osebni zaimki (se, si, svoj) in oblike 2. osebe glagola biti (sem, si, ste) se tudi pišejo z malo začetnico.
5.6 Pri vrstnih pridevnikih na -ov/-ev, -in iz lastnih imen Pridevniki tukaj zaznamujejo ne toliko svojino kakor bolj vrsto: lipov čaj, hruškov kompot, kalcijev karbonat. Če so izpeljani iz lastnih imen, je priporočljivo pisati jih z malo začetnico, predvsem imena rastlin, bolezni, delov telesa, tehničnih izumov itd.: marijini laski, salomonov pečat, blagajev volčin, vidov ples; parkinsonova bolezen; adamovo jabolko, evstahijeva cev; kaplanova turbina, martinova peč.
22
6. PISANJE VELIKE ZAČETNICE V ČEŠČINI Izmed čeških virov bom izhajala zlasti iz Pravidel českého pravopisu23, Stručné mluvnice české24 in Internetové jazykové příručky25.
6.1 Osnovna pravila za pisanje velike začetnice pri lastnih imenih 1) enobesedna lastna imena - Jiří, Magdaléna, Plzeň, Lužnice, Karlštejn, Dánsko, Austrálie, Beskydy; - tuja lastna imena pišemo po pravilih in navadah določenega jezika: dʼArtagnan, McCormick, van Gogh, Franz von Thun-Hohenstein, Calderón de la Barca; Rio Grande, Baker Street; New York Times, Gazeta Wyborcza; 2) kolokacijska lastna imena - v večbesednih lastnih imenih narejenih iz več občnih imen pišemo veliko začetnico v prvi besedi: Kanárské ostrovy, Tichý oceán, Mléčná dráha, Česká spořitelna, Velký vůz, Devatero pohádek; - če je njihova sestavina lastno ime, se seveda piše z veliko začetnico: Brandýs nad Orlicí, Králický Sněžník, Univerzita Palackého, Spolková republika Německo.
Pri večbesednih naselbinskih imenih se z veliko pišejo vse besede razen predloga: Borová Lada, Lázně Kynžvart, Pec pod Sněžkou, Spišská Nová Ves, Frýdek-Místek, Karlovy Vary, Jakubské Předměstí; Dvůr Králové nad Labem, Svatý Jan pod Skalou. Če v imemu stoji za predlogom bližje določilo, pišemo veliko začetnico le pri prvi besedi za predlogom: Kostelec nad Černými lesy. Če pa določilo vsebuje lastno ime, se z veliko piše le to: Hněvkovice na levém břehu Vltavy, Rožnov pod Radhoštěm, Nová Ves u Nových Karlovic. Kadar na začetku večbesednega poimenovanja (zlasti zemljepisnega) stoji občno vrstno ime, ki se v določenih tipih poimenovanj pogosto ponavlja, pišemo ga z malo začetnico; z veliko pa bližje določilo, ki ga štejemo za lastno ime: mys Dobré naděje, poloostrov Malá Asie, okres Pardubice, náměstí Hrdinů, nábřeží Edvarda Beneše, ulice Kosmonautů, třída Barikádníků, hotel Paříž, letohrádek Belvedér. V nasprotnem
23
Pravidla českého pravopisu. 1. vyd. Brno: Lingea, 2008, dalje kot PČP; HLAVSA, Zdeněk. Pravidla českého pravopisu. 3. opr. vyd. Olomouc: Fin Publishing, 2003, dalje kot Hlavsa; APČP, pon. cit. 24 HAVRÁNEK, Bohuslav, JEDLIČKA, Alois. Stručná mluvnice česká. Praha: Fortuna, 2002, dalje SMČ. 25 ÚJČ AV ČR, v. v. i. Internetová jazyková příručka [online], 2008. Dostopno iz ˂http://prirucka.ujc.cas.cz/ ˃, dalje IJP.
23
zaporedju besed se nič ne spreminja, občno ime ima zmeraj malo začetnico: poloostrov Balkánský pa tudi Balkánský poloostrov, moře Karibské pa tudi Karibské moře, průsmyk Jablunkovský pa tudi Jablunkovský průsmyk. Če se bližje določilo začenja s predlogom, se z veliko piše tale predlog in tudi prva beseda za njim, pa naj je lastno ali občno ime: ulice Ve Smečkách, náměstí U Sv. Jiří, kostel U Salvátora, cukrárna na Pankráci, dům U Dvou slunců, park U Rozhledny. Kadar pa predlog ni sestavina imena, temveč njegova uporaba nastaja iz skladnje povedi, se piše z malo začetnico: seděli jsme u Pinkasů, bydlí na Příkopě, sejdeme se na Můstku. Pravzaprav gre za uporabo brez predloga kot v zvezi Můstek je pro vozidla uzavřen ali v zvezi z drugim predlogom Zajdeme si na pivo k Pinkasům. Izraz lahko uporabimo kot eliptičen, tp. (po kontekstu) izpustimo občno ime: pracuje (v ulici) Na Příkopě, bydlí (v ulici) Pod Viaduktem, chodí do školy (v ulici) Na Planině.
6.2 Tipi lastnih imen Po poimenovani resničnosti lastna imena delimo na: 1) lastna imena in imena živih bitij, 2) imena zvezd in planetov, 3) zemljepisna imena, 4) naslovi inštitucij in organizacij, 5) naslovi dokumentov, strokovnih del, umetnostnih izdelkov, 6) poimenovanja izdelkov, sort in prevoznih sredstev, 7) poimenovanja pomembnih dogodkov, družbenih prireditev, praznikov, 8) poimenovanja odlikovanj in nagrad.
6.2.1 Lastna imena in imena živih bitij Razen lastnih imen ter imen živih bitij ali bitij tako sprejetih sem sodijo tudi svojilni pridevniki, ki se končajo z -ův, -ova, -ovo, -in, -ina, -ino. Veliko začetnico torej imajo: 1) osebna imena - ime: Jan, Alena, Zdeňka, Slávek; - priimek: Němcová, Koudelka (Koudelkův) – Marie Currie-Sklodowská, Jakub Jan Ryba, Otýlie Sklenářová-Malá;
24
- Janův, Alenin, Karlíkův, Aniččin, Čapkův, Wichterleho; Celsiova stupnice (22 stupňů Celsia, 451 stupňů Fahrenheita), Brailleovo písmo, Foucaultovo kyvadlo26 (toda enote poimenovane po znanstvenikih se pišejo z malo: newton, ohm, coulomb, volt); - vzdevek: Čapek-Chod, Havlíček Borovský – Eliška Přemyslovna, Richard Lví srdce, Jiří z Poděbrad, Vilém Oranžský, Ladislav Pohrobek, Jan zvaný Ohnivec; Ferdinand I. (První) zvaný Dobrotivý; - pridevek: Otec vlasti (Karel IV.), Otec národa (František Palacký), Učitel národů (Jan Amos Komenský), Tatíček (T. G. Masaryk), Magor (Ivan Martin Jirous), Svatý otec (papež), Panna orleánská (Johanka z Arku), Sedící býk (načelnik), Lotosový květ, Kalamity Jane; - ustaljena poimenovanja neznanih avtorjev zlasti srednjeveških literatnih ter umetniških del: Anonym perský, Kanovník vyšehradský, Mnich sázavský, Mistr třeboňský, Mistr Theodorik. V nasprotnem zaporedju besed pišemo z veliko začetnico pridevnik: Sázavský mnich, Třeboňský mistr27; 2) pripadniki rodov, družin in skupin oseb istega imena - Rurikovci, Habsburkové, Přemyslovec, Lucemburk, Slavníkovci, Stuartovci; - Novákovi (člani družine Novákov) – Novákové (nositelji imena Novák), Koudelkovi, Kludští, Mackové; 3) pripadniki narodov in kmenov - Čech, Francouzka, sudetský Němec, volyňský Čech, Chod, Romka, Moravský Slovák, Saúdský Arab, Valach; Čechoaustralan, Středočech, Neameričan, Poloněmec, Starorakušan, Praslovan; Žid, Mongol, Cikán28; 4) prebivalska imena (imena prebivalcev celin, držav, krajev, mest, vasi in njihovih delov) - Evropan, Australan, Seveřan (Skandinavec), Ostravan, Podskalák, Pražan, Brněnští (prebivalci Brna), Staroměštští; - Marťan (prebivalec Marsa), Měsíčňan, Venušan; 5) verska, mitološka, alegorična, pravljična bitja, poosebitev naravnih pojavov, človeških lastnosti
26
O pisanju tujih imen več v poodpog. 6.1. V zvezi samostalnik + pridevnik, ki jo štejemo kot lastno ime, ima veliko začetnico le prva beseda. To velja tudi za zvezo Panna orleánská (prim. Devica Orleanska). 28 Za te besede velja dvojni pravopis, o tem tudi v podpog. 7.1. 27
25
- Bůh, Pán Bůh, Hospodin, Prozřetelnost, Kristus Pán, Pán Ježíš, Mesiáš, Beránek boží/ Boží, Syn boží/Boží, Matka boží/Boží29, Bohorodička, Madona, Panna Maria, Duch svatý (svatý Duch), svatá Trojice; - Jahve, Adonai, Brahma, Buddha, Alláh, Kálí, Belzebub, Lucifer, Amor, Zeus; - Meluzína, Krakonoš, Radegast, Perun, Pravda a Lež (pravljični bitji), Závist, Červená karkulka (vendar Karkulka), Šípková Růženka, Pipi Dlouhá punčocha, děd Vševěd, Baba Jaga, Smolíček pacholíček, Rusalka30. Z veliko začetnico se dalje pišejo: a) uradna imena kolektivov (čeprav se po svoji formi nagibajo k označenju njihovih pripadnikov) - Tučňáci, Psí vojáci (glasbeni skupini), Alexandrovci (pevski in plesni zbor), Tvrdohlaví (likovna skupina); b) občna (vrstna) imena, če v umetniškem delu označujejo posebna bitja - Rusalka, Cherubín, Mladá pastýřka, Rozum a Štěstí, Kocour v botách, Chůva, Louskáček c) vrstna imena verskih oseb, če naj izražajo edinost, določenost - Prorok (Mohamed), vendar prorok (vedeževalec), Bůh (krščanski, hkrati izraža versko spoštovanje); drugačno se pišejo z malo: Co to děláš, kristepane? 6) imena živali - Azor, Žeryk, Brok, Alík, Bílý tesák (psi), maxipes Fík, Zrzečka (veverica), (ptič) Ohnivák, (liška) Bystrouška, Krteček, Šemík, Zlatohřívák, Grošák (konji), Brouček, brouk Pytlík, Ferda Mravenec31, (racak) Donald. 6.2.2 Imena zvezd in planetov32 Med imena zvezd in planetov torej štejemo: 1) imena nebeških teles, ozvezdij in njihovih sestavin - Merkur, Venuše, Země, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Měsíc, Slunce;
29
Velika začetnica při besedi Boží izraža spoštovanje. Rusalka z veliko začetnico je lik v operi skladatelja Antonína Dvořáka, z malo gre za mitološko bitje. 31 V besedi mravenec se priporoča pisati veliko začetnico, ker stoji na drugem mestu in jo zato uvažamo za priimek. Prav tam. IJP. Velká písmena-jména živých bytostí a přídavná jména od nich odvozená. Pon. cit. ˂http://prirucka.ujc.cas.cz/?id=181 ˃. 32 APČP, Hlavsa pa tudi MSČ jih navajajo med zemljepisnimi imeni, PČP in IJP jih oddeljujejo kot posebno kategorijo. Por. APČP, s. 44, Hlavsa, s. 50, MSČ, s. 33, PČP, s. 66. Pon. cit. 30
26
- souhvězdí Velká medvědice, Velký vůz, Mléčná dráha (Galaxie), Orion, Kasiopeja, Krabí mlhovina, Malý vodní had, Halleyova kometa, Lyra, Polárka, Severka, obratník Raka, Moře klidu (na Mesecu); 2) Znamenja iz živalskega kroga - Vodnář, Ryby, Beran, Býk, Blíženci, Rak, Lev, Panna, Váhy, Štír, Střelec, Kozoroh (Raci a Štíři jsou typická vodní znamení, je to typická Panna); - kitajski živalski krog: Krysa (Myš), Buvol, Tygr, Zajíc, Drak, Had, Kůň, Koza, Opice, Kohout, Pes, Vepř (rok Psa, Draci oplývají silou).
6.2.3 Zemljepisna imena 1) celine, dežele, ozemlja, kraji ipd. - Afrika, Evropa, Polynésie, Balkán, Středomoří, Chodsko, Slezsko, Polabí, Haná, Meklenbursko, Západ (države zahodne Evrope in Severne Amerike), Orient (vzhodne dežele), Zakarpatská Ukrajina (Podkarpatská Rus), Přední Indie, Střední Asie, Latinská Amerika, Bílá Rus, Černá Hora, Moravské Slovácko, Dolní Slezsko, Ohňová země, Nový svět, Divoký západ, Blízký východ, Český ráj, Oceánie, Tichomoří, Nový Zéland; 2) otoke, polotoke, pohorja, gore, nižine, jame ipd. - Špicberky, Filipíny, Velké Antily, Nová Guinea, Kanadské arktické souostroví, Svatá Helena; ostrov Protinožců, Štvanice, Střelecký ostrov, Země Františka Josefa; Kamčatka, Pyrenejský poloostrov, poloostrov Arabský, Severní mys, mys Dobré naděje, šíje Korintská, Kurská kosa; Riviéra, Zlatonosné pobřeží; - Kavkaz, Krkonoše, Hrubý Jeseník, Východní Alpy, Australské Alpy (vendar rakouské Alpy, kjer prilastek ni del imena), Slavkovský les, Novohradské hory, Prachovské skály; Praděd, Dívčí kameny, Lysá hora, Ptačí kupy; vendar pri formacijah, ki se pojavljajo vzporedno in so poimenovane na enak način, se piše vse z veliko začetnico: Velká in Malá Deštná, Frýdlantský Špičák; Dukelský průsmyk, sedlo Pustevny, Moravská brána; - Hornomoravský úval, Třeboňská pánev33, Modrý důl, Labská louka, Obří důl, údolí Gejzírů; Velká Studená dolina; Koněpruské jeskyně, Sloupsko-šošůvské jeskyně, jeskyně Balcarka; 3) vode, tp. oceani, morja, jezera, reke, slapovi ipd.
33
Za pisanje besed kotlina, nižina, pánev in tabule z malo začetnico glej podpog. 7.3.
27
- Pacifik, Atlantský oceán, Severní ledový oceán, Jaderské moře, Jadran, záliv Biskajský, Mexický záliv, boka Kotorská, Bospor a Dardanely, Gibraltarský průliv, Calaiská úžina, Panamský průplav; - Golfský proud, Severní a Jižní rovníkový proud; - rybník Rožmberk, Horusický rybník, rybník Velký Tisý; - Velké Medvědí jezero, Velké jezero, jezero Bajkal, Pět spišských ples; - Sázava, Amazonka, Teplá Vltava, řeka Svatého Vavřince, Zlatá stoka; - Niagarské vodopády, vodopády Viktoriiny; 4) vasi, mesta, mestne četrti, naselja - Praha, město Ostrava, vendar Městečko Libavá (beseda Městečko je sestavina imena), Městečko Trnávka, Městec Králové, Ves Javorník (občna imena so tukaj del zemljepisnega imena), Valašské Klobouky, Lázně Libverda, Karlovy Vary, Mariánské Lázně, vendar lázně Teplice (le Teplice so zemljepisno ime), Horní Planá, Kutná Hora, Pomezní Boudy, Hora Svatého Šebestiána, Dvůr Králové nad Labem, Nové Město nad Metují, Rychnov u nových Hradů; - Paříž, New York, Rio de Janeiro; - Smíchov, Malá Strana, Nové Město (pražské), Bílá Hora, Královo Pole, Jakubské Předměstí, Židovské město (vendar židovské město v pomenu geto); - Čínská čtvrť, Masarykova čtvrť; - Sídliště Míru, Sídliště Antala Staška; (sídliště) Severní Terasa, (sídliště) Jihlava – Jih, sídliště Na Dědině, sídliště Zahradní Město, sídliště Červený Vrch;34 5) krajevna imena (neuradna imena nenaseljenih naravnih objektov) - Černá stezka, U Hřmínskýho křížku, Za Lesem, Na Kopaninách, V Hájích, U Smrčin, U Močidla, Pod Javorem, Na Rasovým křídle, K Najmance, Na Sádkách (v povedi pa sečeme v Hájích, má pole ve Smrčinách ipd.); 6) trgi, ulice, sadovnjaki, vrtovi, parki, zemljišča in druge podobne prostranosti - Staroměstské náměstí, náměstí Republiky, náměstí Na Balabence; - Kobližná ulice, ulice Hanáckého pluku, ulice Obce Ležáky, ulice 17. (Sedmnáctého) listopadu, Malá Štupartská, ulice K Vinicím, Mezi Poli, Na Bystřičce, Nad Královskou oborou; - Smetanovo nábřeží, nábřeží Kapitána Jaroše; Staré zámecké schody; most Legií, Nuselský most, Karlův most; pasáž Myší díra, pasáž U Nováků, Václavská pasáž; 34
Besedo sídliště pišemo z veliko začetnico takrat, kadar je del uradnega naslova, torej če mu sledi izraz v rodilniku, npr. Sídliště Svobody. Drugačno se piše z malo, npr. sídliště Černý Most.
28
- alej Svobody, Zeyerova alej, Vřídelní kolonáda, kolonáda Reistna, Krakonošova cesta, Medvědí stezka; Zlatý kříž (križišče ulic v Pragi); - Františkánská zahrada, zahrada Na Baště, zahrada Na Valech; sady Vrchlického, Letenské sady, sady 5. (Pátého) května; Olšanské hřbitovy; Průhonický park; 7) postaje in postajališča javnih prevoznih sredstev ipd. - železniške postaje: Brno hlavní nádraží, nádraží Praha-Smíchov, nádraží Olomoucměsto, Letovice zastávka, Kadaň-předměstí, Jablonec nad Nisou dolní nádraží, Ostrava-Svinov; - postajališča tramvajev, avtobusov: U Dómu, U Nemocnice, Okresní soud, U Buku, Dívčí škola, Ústřední autobusové nádraží Zvonařka; - postajališča metroja: Náměstí Republiky, Nádraží Holešovice, Vltavská, Můstek, Hradčanská; - Letiště Praha; Mezinárodní vesmírná stanice, vesmírná stanice Mir; 8) poslopja in njihovi značilni deli (gradovi, graščine, palače, cerkve, kapele ipd.) - Karlštejn, Loreta, hrad Kost, Kunětická hora (hrad), Dívčí hrady, zámek Kozel; - Novoměstská věž (v Pragi), Prašná brána, Putimská brána (v Písku); - Valdštejnský palác, Pražský palác, palác Šlechtičen, palác Smiřických; - Invalidovna (v Parizu, Pragi); Klementinská kolej, Jezuitská kolej (v Kutni Hori). Nekatera imena lahko uvažamo za občna, nekatera za lastna (poimenovanje katedral, kapel ipd.). Običajno se pišejo z malo začetnico, le nekatere celonarodno znane in znamenite se pišejo z veliko, npr.: - Pražský hrad, Staroměstská radnice, Chrám sv. Víta, Svatovítský chrám (le ta na Hradčanech), vendar chrám sv. Barbory, chrám Páně, chrám sv. Jakuba, svatojakubský chrám, chrám Panny Marie Sněžné, kostel sv. Václava na Zderaze, kostel sv. Petra v okovech, kostel sv. Jana Křtitele na prádle (zvezi na prádle, v okovech nista lastna imena) - Sázavský klášter, Emauzský klášter (klášter na Slovanech); vendar františkánský klášter, klášter alžbětinek - Betlémská kaple, Sixtinská kaple, vendar kaple sv. Kříže, svatováclavská kaple, kaple sv. Ostatků - Obecní dům (v Pragi), Lidový dům; Bílý dům (bivališče in urad predsednika ZDA); Památník osvobození, Slavín; Luční bouda, dům U Rytířů, Tančící dům - Vladislavský sál, Španělský sál (na Praškem gradu), vendar kongresový sál hotelu Thermal, sál Sladkovského 29
- Hladová zeď, Zeď nářků pa tudi zeď Nářků, Berlínská zeď pa tudi berlínská zeď; 9) znameniti posebni naravni pojavi ali naravni spomeniki - Brčálnická lípa, Hejkal (drevesi); Boubínský prales, Žofínský prales, prales Jizera, prales Hojná Voda; - Rudolfův pramen, Křížový pramen, pramen Vřídlo; Očovské louky;
6.2.4 Naslovi inštitucij in organizacij 1) mednarodne organizacije - Evropská unie, Organizace spojených národů, Organizace spojených národů pro výchovu, vědu a kulturu (UNESCO), Dětský fond OSN (UNICEF), Severoatlantická aliance, Unie evropských fotbalových asociací (UEFA), Mezinárodní měnový dvůr, Mezinárodní soudní dvůr, Světová zdravotnická unie, Světová rada církví, Mezinárodní olympijský výbor, Červený kříž; 2) države in upravna ozemlja, krajine, regioni - Československá republika, Česká a Slovenská Federativní Republika, Sovětský svaz, Spojené státy americké, Rusko, Francie, Spolková republika Německo, Švýcarská konfederace (Švýcarsko), Maďarská republika pa tudi Republika maďarská, Černá Hora, Spojené království Velké Británie a Severního Irska, Vatikánský městský stát, Meklenbursko-Přední Pomořansko, Rakousko-Uhersko; - okraji: Jihomoravský kraj, Moravskoslezský kraj, Hlavní město Praha (vendar bydlí v hlavním městě Praze), Ústecký kraj, Vysočina, Pardubický kraj, Karlovarský kraj; - zgodovinski nazivi držav, če jih ne mislimo v občnem pomenu: Nebeská říše (Kitajska), Říše (fašistična Nemčija), Země vycházejícího slunce (Japonska), Ostrovní říše (Velika Britanija), Nová říše, Střední říše, Stará říše (obdobja vladanja posebnih egyptovskih dinastij); - zgodovinsko podprti nazivi držav in upravnih enot, če jih uporabljamo kot uradne nazive: Království české (Království české), Země česká, Markrabství moravské (Moravské markrabství); pri drugih primerih je dopuščana obojna pisava, ker zgodovinsko ime lahko uvažamo za občno ime: Říše velkomoravská (Velkomoravská říše) pa tudi říše velkomoravská (velkomoravská říše), Říše římská pa tudi říše římská, Franská říše pa tudi franská říše; české země pa tudi České země (Češka in Moravska); 3) zastopniški zbori in organi držav, krajin, mest ipd.35
35
O pisanju male začetnice več v podpog. 7.4.
30
- Parlament (ČR), Senát (Parlamentu ČR), Poslanecká sněmovna (Parlamentu ČR), Česká národní rada; Sejm; Horní a Dolní sněmovna, Sněmovna lordů; Sněmovna reprezentantů; Panská sněmovna; - Ministerstvo zahraničních věcí, Kancelář prezidenta republiky; Hradní stráž; Úřad vlády ČR, Velvyslanectví Norského království v Praze (vendar norské velvyslanectví); - Rada města Hradec Králové, Městská rada v Přerově, Obecní úřad ve Velkých Popovicích, Zastupitelstvo města Chebu, Úřad městského obvodu Hrabová, Místní úřad v Praze 5-Zbraslavi, Finanční úřad v Mostě, Živnostenský úřad v Rokycanech36; - Nejvyšší státní zastupitelství, Okresní státní zastupitelství Svitavy, Generální prokuratura SR, Ústavní soud ČR, Evropský soud pro lidská práva, Mezinárodní soudní dvůr, Krajský soud v Ostravě; Nejvyšší kontrolní úřad; Armáda České republiky, Generální štáb, Policie ČR, Národní protidrogová centrála Policie ČR; Horská služba; 4) družbene organizacije ter višje sestavine njihovih organizacijskih struktur - Občanská demokratická strana, Strana zelených, Konfederace politických vězňů, Liga pro lidská práva, Sdružení rodičů a přátel školy, Odborový svaz pracovníků ve vědě a výzkumu, Závodní výbor Odborového svazu pracovníků školství, Obec spisovatelů, Pražský lingvistický kroužek, klub Za starou Prahu; Pěvecké sdružení moravských učitelů; Český červený kříž, Svaz pacientů ČR, Česká obec sokolská, Umělecká beseda, Jednota českých matematiků a fyziků; Bohemians 1905, Sparta Praha, Slovan Liberec; - Církev římskokatolická, Církev řeckokatolická, Českobratrská církev evangelická37; 5) znanstvene, raziskovalne, izobraževalne, kulturne in telovadne institucije - Akademie věd České republiky, Fyzikální ústav ČR; - Divadelní fakulta Akademie výtvarných umění, Karlova univerzita pa tudi Univerzita Karlova, České vysoké učení technické, První lékařská fakulta UK, Děkanát Přírodovědné fakulty UK, Konzervatoř a Vyšší odborná škola Jaroslava Ježka38, 2. (Druhá) základní škola v Plzni, Gymnázium Jiřího Wolkera v Prostějově, Základní umělecká škola v Třinci;
36
Za takšne in podobne naslove velja pisanje velike začetnice v uradnih imenih, tp. kjer je navedeno mesto določenja. 37 Prav tam. Podpog. 7.4, pon. cit. 38 Kadar pride do združitve dveh ali več šol v eno organizacijo z enim ravnateljem, z veliko začetnico naj bi se pisala le prva beseda v imenu, npr. Základní škola, základní umělecká škola a mateřská škola Ledenice; Obchodní akademie, odborná škola a praktická škola pro tělesně postižené Janské Lázně, Obchodní 282. Velika začetnica pri vsaki šoli bi pomenila, da je vsaka samostojna organizacija.
31
- Národní divadlo, Žižkovské divadlo Járy Cimrmana, Divadlo Husa na provázku, Divadlo v Dlouhé , Divadlo na Vinohradech, Divadlo pod Palmovkou (v predložnih imenih gledališč je Dlouhá ime ulice ter Vinohrady in Palmovka označujeta mestni četrti, zato se predlog piše z malo), vendar Divadlo Na Fidlovačce, Divadlo Na Zábradlí (imeni ulic sta Na Fidlovačce ter Na Zábradlí), Divadlo za branou, Divadlo hudby, kino Blaník; Moravská galerie, Galerie Rudolfinum, Galerie bratří Čapků, Hornické muzeum OKD; - Archiv hl. města Prahy, Vědecká knihovna v Olomouci; Česká filharmonie; Krátký film Praha, studio Bratři v triku, Filmové laboratoře Barrandov; Dům dětí a mládeže Liberec; Český rozhlas; Zoologická zahrada v (Praze-Troji), Botanická zahrada Liberec; Albatros, nakladatelství pro děti a mládež; Tělovýchovná jednota Lokomotiva Plzeň, Baletní škola I. V. Psoty; 6) zdravstvene in socialne institucije in organizacije - Domov pro matky s dětmi v Hradci Králové, Ústav sociální péče pro mládež Slatiňany, Psychiatrická léčebna Bohnice, Protialkoholní záchytná stanice v Ostravě, Bílý kruh bezpečí; - Fakultní Thomayerova nemocnice s poliklinikou, Slezská nemocnice v Opavě, Veterinární klinika Na Hrádku, II. (Druhá) interní klinika Fakultní nemocnice u sv. Anny v Brně; 7) manjše organizacijske sestavine - manj samostojne in tehtne organizacijske sestavine (pogosto z izrazi odbor, oddělení, pobočka, katedra, úřad, komise itp., ki še v uradnem nazivu navadno stojijo za imenom nadredne institucije) se pogosteje pišejo z malo, vendar pisanje velike začetnice se tudi šteje kot pravilno: Vodárenská akciová společnost, a. s., divize/Divize Brno-venko; Městský úřad Tábor, stavební/Stavební úřad; Ministerstvo pro vnitřní rozvoj, odbor/Odbor cestovního ruchu; Policie ČR, obvodní/Obvodní oddělení Humpolec pa tudi obvodní/Obvodní oddělení Humpolec Policie ČR; Fakulta elektrotechnická ČVUT, katedra/Katedra počítačů pa tudi katedra/Katedra počítačů Fakulty elektrotechnické ČVUT; Ústav pro jazyk český AV ČR, jazyková/Jazyková poradna pa tudi jazyková/Jazyková poradna Ústavu pro jazyk český AV ČR; - poimenovanja mest, kjer se vrši dano dejanje, se vedno pišejo z malo začetnico: podatelna Ministerstva dopravy, ředitelna Základní školy Líbeznice, mzdová účtárna Archeologického ústavu; 8) organizacije in združenja za proizvodnjo, trgovino, storitve ipd. 32
- Válcovny plechu a. s., Frýdek-Místek; spotřební družstvo Jednota; Druchema, družstvo pro chemickou výrobu a služby; Československá obchodní banka, a.s.; Zdravotní pojišťovna Ministerstva vnitra ČR; Česká národní zdravotní pojišťovna; - Galerie Vaňkovka; hotel Imperial; hotel Zlatá husa; hotel U Modré hvězdy; hospoda Na Růžku; restaurace Pod Lipou; Hanácká restaurace; vinárna U Žíznivé opice; - Luční bouda; Masarykova chata; chata Slovanka; Občanská plovárna, koupaliště Džbán; obchodní dům Brouk&Babka; lékárna U Sv. Kunhuty;
6.2.5 Naslovi dokumentov, strokovnih del, umetnostnih izdelkov 1) dokumenti - Dekret kutnohorský / Kutnohorský dekret, Zlatá bula sicilská, Zlatá bula Karla IV., Velká listina svobod (Magna charta libertatum), Čtyři pražské artikuly, Rudolfův majestát (Majestát); Charta Organizace spojených národů, Závěrečný akt Helsinské konference; Sbírka zákonů; Poštovní sazebník; - Listina základních práv a svobod, Sbírka zákonů, Ústava České republiky, Závěrečný akt Helsinské konference, Charta Organizace spojených národů; - tisti dokumenti, ki so ime dobili po mestu ustvarjenja in vsebujejo besede dohoda, úmluva, smlouva ter pri katerih ne gre za uradna imena, imajo pravopis razmajen, torej jih
pišemo
na
oba
načina:
washingtonská/Washingtonská
smlouva,
maastrichtská/Maastrichtská dohoda, jaltská/Jaltská dohoda; 2) strokovna dela, umetniška dela, učbeniki, članki, molitve ipd. - Ottův slovník naučný, Znamení rodu, Přirozený svět jako filosofický problém, Dějiny národu v Českého v Čechách i v Moravě; Fyzika pro gymnázia – Optika, Rostliny Alp, Slabikář (naslov knjige), Matematické, fyzikální a chemické tabulky pro SOU; - Noc na Karlštejně, Kytice, Ostře sledované vlaky; - Anděl Páně39, Píseň písní, Písmo svaté (biblija), Starý zákon, Kniha žalmů, Apokalypsa (del biblije); - Bible kralická pa tudi Kralická bible, Rukopis královédvorský pa tudi Královédvorský rukopis, Kniha rožmberská pa tudi Rožmberská kniha, Legenda o svaté Kateřině40; Talmud, Korán, Bible (le če izražamo spoštovanje); 39
Naslove molitev pišemo z veliko začetnico, le če jih v kontekstu uporabljamo kot naslov književnega dela, npr. staročeský Otčenáš, vendar modlit se otčenáš.
33
- Rusalka, Lašské tance, Symfonie č. 5, „Osudová“ (Osudová symfonie), Polka Es dur (klavirska skladba Bedřiha Smetane), Sextet pro dechy a klavír, Písnička pro Zuzanu; - Vyšebrodský oltář, Mánesův orloj, Slovanská epopej, U nás v Kameničkách (slika A. Slavíčka), Spící lodě (slika J. Zrzavega), Raněný (skupina kipov J. Šturse); - Labutí jezero; Loudavá, Na půl skoku (polki); 3) časopisi, časniki, rubrike, spored ipd. - Hospodářské noviny, Host, Svět motorů, deník Sport, Český časopis historický, Sluníčko, Respekt; - Československý filmový týdeník, Dobré jitro, Noc s Andělem, Kouzelná školka, Večerníček.
6.2.6 Poimenovanja izdelkov, podvrst in prometnih sredstev 1) blagovne znamke, znamke vzgojenih sort (sadnih dreves, njihovih plodov in drugih rastlin)41 - víno Bzenecká lipka, sýr Blaťácké zlato, sýr Sedlčanský Vltavín, pivo Platan, minerální voda Vincentka, dort Sacher, automobil Škoda Octavia, motocykl Jawa 350, hodinky Prim, mýdlo Dove, zdravilo Nurofen42, cigareta Sparta, zubní pasta Odol, - Parména zlatá zimní (jabolko), Veltlínské červené (sorta vina), Queen Elizabeth (roža), Paní komisarka (dalija), Červené obrovské (zelje); 2) prometna sredstva (vlake, ladje, podmornice ipd.) - Slovenská strela, Žatecký chmel (vlaka), Kursk (ponornica), Bismarck (bojna ladja), Titanic (ladja), Apollo VII (vesoljska odprava), Hindenberg (zrakoplov).
6.2.7 Poimenovanja pomembnih dogodkov, družabnih prireditev, praznikov 1) pomembni zgodovinski dogodki - Konference o bezpečnosti a spolupráci v Evropě (= Helsinská konference), Pražské jaro 1968, Květnová revoluce (revolucija v marcu 1945), Pražské povstání, Velká francouzská revoluce, (vendar sametová revoluce43, třicetiletá válka); 40
Naslove starih del, kjer ne poznamo pravega naslova, je možno ujemati kot njihovo kastno ime in jih pisati z veliko začetnico: Legenda o sv. Prokopu ali kot občno vrstno ime in jih pisati z malo začetnico: legenda o sv. Prokopu. 41 O pisanju male začetnice več v podpog. 7.6. 42 Več o tem v podpog. 8.4. 43 Pravopis je tukaj zelo razmajan, če kdo napiše Sametová revoluce ali pražské jaro 1968, to ni napaka. Glej tudi podpog. 7.7.
34
2) politične, trgovske, kulturne, športne prireditve - Den lidských práv, Týden vědy a techniky, Měsíc knihy, Španělský rok (programski projekt radijske postaje Vltava), Zahrada Čech (razstava), Svět knihy, Invex, festival Tanec Praha; - 63. (Šedesátý třetí) mezinárodní hudební festival Pražské jaro, 40. (Čtyřicátý) mezinárodní filmový festival Karlovy Vary, XXVIII. (Dvacáté osmé) letní olympijské hry, Mistrovství světa ve fotbale 2006; 3) tekmovanja in trofeje - Literární cena Knižního klubu, Český lev, Oscar, Zlatá malina, Liga mistrů, Pohár UEFA, Zlatá tretra, Světový pohár ve skocích na lyžích, Stříbrný medvěd mezinárodního filmového festivalu v Berlíně, Platinová deska Supraphonu, Cena Jindřicha Chalupeckého, Česká miss; 4) prazniki, spominski ali drugače pomembni dnevi - Velikonoční pondělí/Pondělí velikonoční, Popeleční středa, Zelený čtvrtek, Velký pátek, Bílá sobota, Boží hod velikonoční, den Mláďátek, Květná neděle, První máj, Nový rok (1. leden, vendar nový rok-celo naslednje leto), Boží hod/Hod boží vánoční, Vánoce, Tři králové, Velikonoce, Svatodušní svátky (Letnice), Hromnice, Památka zesnulých; - Svátek práce, Den vítězství, Den české státnosti, Den Země, Den sv. Patrika, Den díkůvzdání, vendar den sv. Valentýna.
6.2.8 Poimenovanja odlikovanj in nagrad Kadar besede řád, cena, pohár ipd. stojijo na prvem mestu v poimenovanju, se pišejo z veliko začetnico, na neprvem mestu pa z malo, vse ostale besede za njima po nazivani stvarnosti ali z veliko ali z malo: - Řád republiky, Řád dobročinnosi, Řád za statečnost, Řád za zásluhy; Řád bílého lva, Řád jižního kříže; Řád T. G. Masaryka, Řád Marie Anny, Řád sv. Michala; Civilní záslužný řád, Královský řád, Nassavský domácí řád zlatého lva; - Cena Thalie, anticena Skřipec, Cena Karla Čapka, Nobelova cena míru, Pulitzerova cena; Pohár mistrů evropských zemí; - Oscar, Emmy, Křišťálový glóbus, Český slavík. Z malo začetnico se pišejo odlikovanja kot zlatá medaile, stříbrná medaile prof. MUDr. Jana Janského, medaile Za hrdinství, medaile M. Horákové, čestná plaketa Nadace Charty 77.
35
6.3 Začetek povedi Veliko črko pišemo: 1) na začetku povedi: Kdo se moc ptá, moc se doví. – Ukládejte mimo dosah dětí! – Proč mi to tají? Zuřil jsem v skrytu, ale sám jsem také mlčel. 2) na začetku napisov, naslovov: Bubáci pro všední den (naslov knjige), Cirkus Humberto (naslov knjige in nadaljevanke), Italská parlamentní delegace v Praze (naslov članka), Magdaléna Čermáková, 508 01 Hořice v Podkrkonoší; 3) na začetku stavčne enote (npr. premi govor, citat, moto ipd.) znotraj povedi, zlasti če ni nikakor grafično razločena44: Kozina prohlásil: „Nebudeme otroky!“ – Jak se říká Kdo se bojí, nesmí do lesa. – Ideály Francouzské revoluce byla vtěleny do hesla Volnost, rovnost, bratrství.; 4) pri naštevanju po dvopičju: Cévy se dělí na: 1. Tepny (arterie), vedoucí krev od srdce. 2. Žíly (vény), vedoucí krev k srdci. 3. Kapiláry, v nichž se odehrává výměna látek mezi krví a tkáněmi. 4. Lymfatické cévy, které vedou lymfu.45 Naštevane enote tudi lahko pišemo z malo začetnico in ločujemo z vejico ali s podpičjem, na koncu pa bo pika. Velika začetnica bo samo na začetku povedi. Kadar so naštevane enote le enobesedne, ni treba uporabljati končnega ločila. 46 6.4 Izrazi spoštovanja, čustvenega odnosa do osebe ali stvari Velika začetnica se piše: 1) kot izraz spoštovanja - v pismih pri osebnih in svojilnih zaimkih druge osebe: Ty, Tvůj, Vy, Váš, ponavadi v administrativnih in uradnih listinah47; - v nekaterih ogovorih zgovinskega značaja: Excelence, Vaše Magnificence, Vaše Blahorodí, Jasnosti, Veličenstvo; Jeho Milost, Mistr Mikoláš Aleš (vendar pišemo mistr Jan Hus, velika začetnica se rabi samo v obliki kratice M. Jan Hus); Ctihodnosti; 44
Malo začetnico lahko pišemo za dvopičjem, toda v primeru, da ne citiramo dobesedno. Citat pa mora biti vpeljan s dvopičjem in grafično razločen, zlasti z narekovaji: Pomyslil si: „můžeme to zkusit.“ Prav tam. PČP, s. 51, pon. cit. 45 Ibidem, s. 74. 46 Ibidem. 47 V dokumentih tipa reklame, pamfleta ipd. se pisatelj sam odloča, ali bo do prejemnikov zaupen, neformalen ali bolj vluden, formalen, saj za takršne primere ni ničesar obvezno določeno.
36
2) kot način izrazitve čustvenega odnosa ali posebnega dojemanja - Já, Ego, Superego; paní Móda, je to pan Herec, objevila se slečna Dokonalá, nastala hodina H, sáhla na mě Smrt.
37
7. PISANJE MALE ZAČETNICE V ČEŠČINI Češčina ne daje pisanje male začetnice v posebno kategorijo kot slovenščina, ampak jo omenja pri ustreznih kategorijah pisanja velike začetnice. Večinoma v obliki kratkih opomb. Ker sledim slovenskemu vzoru, bom pravila za pisanje male začetnice navedla posebej v tem poglavju. Razvrstitev posebnih kategorij se bo ujemala s tisto pri veliki začetnici. Vira mi bodo PČP in IJP.
7.1 Lastna imena in imena živih bitij 1) lastna imena uporabljena v navadnem pomenu - donkichot (človek, ki se velikodušno, ampak trapasto trudi za nemogoče), švejk (prebrisan delomrznež), kuba (neumnež), donchuán (zapelivec), lazar (težko bolan človek), popelka (neopazna oseba), xantipa (huda ženska), pan franc (grajski uradnik), žán (sluga, prepis fr. imena Jean); - imeni silvestr (zabava zadnjega dna v letu, vendar Silvestr – lastno ime) in ježíšek (božična darila, vendar Ježíšek – mali Jezus); - ustaljena rekla: poradit se s vaňkem; - besedne igre: pamatovat na navrátila, vendar na sv. Dyndy (nikdar), pro stýčka Příhodu (za možnost nepričakovane, nujne potrebe); - v prenesenem pomenu se ime piše z veliko: každý den se nenarodí nějaký Mozart, není to žádný Einstein, na výstavě bylo několik Holbeinů a Degasů; 2) pripadniki antropoloških skupin - běloch, černoch, rudoch, indián48, mongol (vendar Mongol – občan Mongolije), mulat, kreol, cikán (pripadnik narodnosti), žid (privrženec judske vere, vendar Žid – pripadnik semitskega naroda); 3) imena pripadnikov različnih skupnosti izpeljana iz lastnih imen (pripadiki ver, meniških redov, strank, članov športnih društev, organizacij, gibanj ipd.) - skaut, sokol, greenpeace (član gibanja/organizacije/Greenpeace), freudovec, erasmák, pythagorejec, zelení (privrženec Strany zelených), masarykovec, mladočech, lumírovec, jižané (privrženci juga v državljanski vojni v ZDA), maďarofil, májovec, buddhista, škodovák, akademik, filharmonik, slávista, táborité, pražané (pripadniki radikalnega in umirjenega krila husitskega gibanja), jezuita, kalvín, mohamedán,
48
Oblika indián z malo začetnico velja od leta 1993, ko so jo prvič navedle PČP, prej se je pisala z veliko začetnico Indián.
38
františkán, klariska, vestálka, svobodný zednář; jezdci, orlové, valcíři; ultras (trdo jedro navijačev nogometa); 4) plemiški naslovi - arcivévoda habsburský, velkovévoda toskánský, vévoda orleánský, vévoda z Yorku, vévodkyně burgundská; 5) imena, ki označajo poklic, funkcijo, akademske ter strokovno-akademske naslove - prezident ČR, generální ředitel, generální guvernér, ochránce liských práv, ombudsman, ministr dopravy; doktor, docent, profesor, inženýr, magistr49; 6) pridevniki končane z obrazili -ský, -ovský - alžbětinský, čapkovský, ladovský, oidipovský; 7) naslovi skokov v umetnostnem drsanju - flip, toeloop, salchow, axel, rittberger, lutz.
7.2 země, měsíc, slunce, galaxie - v drugačnem pomenu kakor strokovnem astrološkem z malo začetnico pišemo besede slunce, země, měsíc: leží na zemi, východ slunce, svit měsíce; mesec se piše z malo še, kadar gre za naslov kateregakoli satelita (ne pa satelita Zemlje), in sonce v pomenu centralne zvezde drugih planetarnih sistemov kakor tega našega; - večernice, jitřenka ipd.; - pri besedi galaxie moramo paziti, ali gre za občno poimenovanje katerekoli zvezdne sestave-v tem primeru jo pišemo z malo začetnico (obří galaxie, neznámá galaxie), ali pa za poimenovanje Mlečne ceste – potem jo pišemo z veliko Galaxie; z malo se pa vedno piše sluneční soustava.
7.3 zemljepisna imena 1) večbesedna prenesena poimenovanja določenih držav - země tisíců jezer (Finsko), země tulipánů (Nizozemska), země vycházejícího slunce (Japonska); 2) pri dvobesednih imenih, ki sestajajo iz pridevnika in lastnega imena, kjer pridevnik ni sestavina imena
49
O pisanju kratic več v PČP, s. 113-114; APČP, s. 35-36; Hlavsa, s. 42-43; IJP: Zkratky akademických titulů a vojenských hodností, [4. april 2010]. Dostopno iz ˂ http://prirucka.ujc.cas.cz/?ref=181&id=782 ˃. Pon. cit.
39
- západní Evropa (Afrika, Čechy), východní Slovensko, jižní Evropa, jižní Afrika (južni del Afrike), severní Čechy, střední Afrika, Čechy, Morava), horní (dolní) Povltaví, francouzská (italská) Riviéra, opavské (hlučínské, těšínské) Slezsko; 3) nazivi, ki vsebujejo imena kotlina, nížina, pánev in tabule, kadar gre za geološka imena - slezská nížina, hornoslezská uhelná pánev. 4) imena z izrazi městská část, městský obvod, kadar označujejo organizacijsko sestavino določenega mesta - městský obvod Plzeň 3, starosta městské části Praha 11, internetové stránky městské části Brno-Líšeň; tudi Tylova čtvrť; 5) nazivi cest in avtocest - silnice E48, dánice E55. Nazivi predorov, magistral, pomožnih cest ipd. imajo razmajan pravopis, možno jih je pisati tako z veliko kot z malo začetnico. Po IJP50 naj se z veliko pišejo, če so z veliko navajana tudi v enciklopedijah, zemljevidih ipd., npr. Plzeňský obchvat, Letenský tunel, Jižní spojka. Drugačno naj se pišejo z malo. 6) občna imena kostel, bazilika, chrám, kaple, rotunda, hrad, zámek, rozhledna, dům, palác, vila, sál, nádraží v nazivih zgradb in njihovih delov - kostel Božského srdce Páně, rotunda sv. Jiří, hrad Kost, zámek Hrubá Skála, rozhledna Barborka, Valdštejnský palác, Müllerova vila; v zvezi pridevnik izpeljani iz lastnega imena + občno ime se pridevnik piše z malo: náchodský zámek, potštejnský hrad, lhotská rozhledna; z malo je priporočljivo pisati zveze malý sál, velký sál, rytířský sál, zrcadlový sál, prezidentský sal(onek), kongresové centrum, síň slávy ipd., na primer malý sál Městské knihovny v Praze, rytířský sál Valdštejnského paláce; 7) svojevrstna poimenovanja ozemelj, ki so njihove sestavine zveze národní park, chráněná krajinná oblast, (národní) přírodní rezervace, (národní) přírodní památka ali ptačí oblast51 - národní park České Švýcarsko, chráněná krajinná oblast Slavkovský les, chráněná krajinná oblast Litovelské Pomoraví, národní přírodní rezervace Vývěry Punkvy, národní přírodní rezervace Býčí skála, národní přírodní památka Letiště Letňany, ptačí oblast Orlické Záhoří; tudi spominsko drevo: památný strom Pernštejnský tis.
50
Prav tam. IJP: Velká písmena – ulice, třídy, nábřeží, náměstí, mosty, sady. Pon cit. [4. april 2010]. Dostopno iz ˂ http://prirucka.ujc.cas.cz/?id=186˃. 51 Z malo naj se pišejo kljub temu, da jih ministrstva v svojih objavah navajajo z veliko.
40
7.4 naslovi inštitucij in organizacij Malo začetnico pišemo navadno: 1) pri manjših upravnih enotah (vojvodina, grofija, gospostvo, župa, gubernija ipd.) - burgundské vévodství, yorkshirské hrabství, helfštýnské panství, bílinská župa, minská gubernie; - pri besedah kraj in okres v nazivih okrajev: okres Praha-západ, kraj Vysočina, Jihočeský kraj; - pri besedah region, mikroregion, (dobrovolný) svazek obcí, sdružení: region Moravskoslezský, mikroregion Olešovnicko, svazek obcí Novostrašecko, sdružení obcí Voda
(Bělá),
region
Karlovarský
venkov,
sdružení
obcí
Malá
Haná,
Moravskobudějovický mikrogerion, sdružení mikroregionu Pelhřimov; v zvezah tehle besed s samostalnikom v rodilniku se pa pišejo z veliko začetnico: Mikroregion Loděnického potoka, Sdružení obcí Bruntálska; 2) pri neuradnih nazivih - držav: první republika, druhé císařství, třetí říše, československý stát, český stát, slovenský stát; - ambasad, veleposlaništv, šol, bolnišnic ipd.: francouzské velvyslanectví, polská ambasáda, policie, armáda, brněnská univerzita, pražská filozofická fakulta; - v nazivih hotelov, kempov, restauracij, lekarn ipd.: lékárna Magnus, restaurace Morava, vinárna Orlík, grandhotel Pupp; pri pravniških besedilih je pa bolje pogledati v trgovinski register; 3) neuradni naslovi strank, zastopniških zborov in organov ter cerkev -
mladočeská
strana,
staročeši,
sociálněděmokratická
strana,
křesťanská
demokracie, odborová organizace železničářů; ministerstvo vnitra, diskuse v senátu; katolická církev, anglikánská církev, pravoslavná církev, jednota bratrská.
7.5 naslovi dokumentov, strokovnih del, umetnostnih izdelkov 1) registri, izkaznice, potrdila ipd. - obchodní rejstřík, registr ekonomických subjektů; občanský průkaz, řidičský průkaz, rodný list, cestovní pas; potvrzení o studiu; dohoda o provedení práce, úvěrová smlouva, smlouva o uzavření nájemného; osvědčení o technické způsobilosti výrobku, záruční list, zápis ze zasedání redakční rady, výroční zpráva, jídelní lístek;
41
2) pravila, zakoniki, objave52 - naslovi pravil se tradicijonalno pišejo z malo začetnico, ker njegovo število kot določilo zadošča: zákon č. 128/2000 Sb., sledeča informacija o njihovi vsebini tudi: zákon č. 128/2000 Sb., o obcích; - neuradni naslovi: stavební zákon, vysokoškolský zákon; zákoník práce, občanský zákoník53; - objave, smernice ipd. s številom kot sestavino: vyhláška Ministerstva dopravy č. 27/2006, nařízení ministra dopravy č. 15/2006; 3) tarifni pravilniki, redovi, ceniki ipd. - školní řád, bezpečnostní řád, stanovy družstva;54 4) naslovi verskih knjig - talmud, korán, bible;55 5) verski nauki in skupki znanj - upanišada, véda, kabala; 6) vrste knjig, del - čítanka, slabikář, symfonie, madona, pomník, zátiší, mariánský sloup; 7) imena plesov - polka, mazurka, samba, jive, tango, moravská beseda.
7.6 poimenovanja izdelkov, podvrst in prevoznih sredstev Te pišemo z malo začetnico, kadar jih uporabljamo kot občna imena: kouří sparty, pije vincentku. Sčasoma lahko postanejo popolnoma občna imena, ki tudi spreminjajo svojo obliko in se pojavljajo v množini: lux, karma, eidam, tuzex; koupil si škodovku, nosí adidasky, hraje si s barbínou; nové oktávie mají lepší výkon, dvě plzně. Najpogosteje se takole spreminjajo snovna imena: vyper to v biomatu, umývá nádobí jarem. Dalje se z malo začetnico pišejo:
52
Dokumenti se večinoma pišejo z veliko začetnico. Vendar ni enostavno oceniti, ali gre za naslov posameznega dokumenta ali ne, lahko je določen s tradicijo. Zato se neki dokumenti pišejo z malo začetnico: toleranční patent, pragmatická sankce; ženevské dohody ve Vietnamu, poštovní sazebník. Prim. IJP. Velká písmena – dokumenty, umělecká, odborná díla, pon. cit., [cit. 21.marec 2010]. Dostopno iz ˂http://prirucka.ujc.cas.cz/?id=190 ˃. 53 Zákoník práce in občanský zákoník le označujejta predmet danega zakona, sama zakon nista, zato naj se pišeta z malo začetnico. 54 Oblika z malo začetnico je bolj navadna, ker se določilo šteje za vrstno ime. 55 Neke verske skupnosti pa z veliko začetnico izražajo njuno posebnost ali svojo spoštovanje do njih, tako da se lahko piše Talmud, Korán, Bible.
42
1) poimenovanja podvrst ali zvrsti živali, ki imajo svoje poreklo v narodnih, plemenskih ali prebivalskih imenih - španěl, boloňský psík, novofundlanďan (vendar Jack Russell teriér), vlaška (pleme kokoši), hucul (pleme konja); 2) nevzgojene podvrsti dreves, njihovih plodov in drugih rastlin - máta peprná, přeslička rolní, kopretina, brambora, švestka.
7.7 poimenovanja pomembnih dogodkov, družbenih prireditev, praznikov 1) zgodovinski dogodki - o začetnici pri njih zelo pogosto razloča tradični način pisanja, vendar mala začetnica se piše v zvezah s besedo válka: první in druhá světová válka, třicetiletá válka, válka Severu proti Jihu, stoletá válka, válka růží, falklandská válka, samo v množini se piše husitské války, napoleonské války; dalje červencové povstání, národní obrození, první republika, třetí císařství, vestfálský mír, heydrichiáda, jaltská konference, postupimská konference; sametová revoluce; 2) poimenovanja pomembnih dogodkov, družbenih prireditev, praznikov - kot vrstna imena se štejejo: advent, masopust, pašijový týden, čarodějnice, letní in zimní slunovrat, filipojakubská noc, barborka, stříbrná neděle; - priporoča se pisati tudi judovske praznike in obrede, muslimanske praznike ipd.: jom kipur, pesah, pascha, purim, chanuka, roš hašana, sukot, šavuot; bar micva, bat micva; ramadán; vendar se za izrazitev spoštovanja ali posebnosti lahko pišejo z veliko in ni to razumljeno kot slabo.
43
8. RAZLIKE MED SLOVENŠČINO IN ČEŠČINO V tem poglavju bom svojo pozornost usmerila k razlikam v pisanju velike začetnice v obeh jezikih. Iskala bom v prej navedenih pravilih in primerjala le razlike v pravopisu ter problematične besede. Vedla se bom po slovenski razvrstitvi.
8.1 Poimenovanja bitij in določila pred imenom Pri osebnih imenih se pisanje velike začetnice ujema, razliko v pravilih sem pa našla pri imenu Devica Orleanska. V slovenščini se obe besedi pišeta z veliko, saj je določilo Orleanska stalni pridevek, ki se piše z veliko. V češčini ja pravilna oblika Panna orleánská in določilo se piše z malo, ker v zvezi samostalnik + pridevnik, ki jo imamo za celoto, se z veliko piše le samostalnik. Vendar se pojavlja tudi napačna oblika z obema velikima začetnicama Panna Orleánská. Enako se pišejo tudi imena Mistr vyšebrodský/Vyšebrodský mistr, mistr Třeboňského oltáře ipd.
Pri veroslovnih imenih kot Sveti duh ali Sveta trojica se v slovenščini piše z veliko začetnico le prva beseda, vendar v teoloških in bogoslužnih besedilih ter kot izraz spoštovanja imajo veliko začetnico vse besede Sveti Duh, Sveta Trojica, Bog Oče. V češčini se piše obratno, malo začetnico ima pridevnik: Duch svatý/svatý Duch, svatá/nejsvětější Trojice, Syn boží, Matka boží. Kadar izražamo spoštovanje, so vse začetnice velike: Duch Svatý, Svatá Trojice, Syn Boží, Svatá/Nejsvětější Trojice, Matka Boží.
Nekatera imena prebivalcev imajo dvojen pravopis in včasihse je težko odločiti, kakšno začetnico napisati. Med takšne besede sodi na primer Indijanec – z veliko začetnico pomeni pripadnika naroda ali narodnosti, indijanec z malo pripadnika rase ali jezika. Besedi Marsovec ali Zemljan označujeta prebivalce planetov. V obliki marsovec in zemljan sta sopomenka besedi ljudje ali nasprotujeta besedi nebeščan, ki se piše vedno z malo. Češke besede pozemšťan, nebešťan ali mimozemšťan se pišejo z malo začetnico iz tega razloga, ker so oblikovane iz pridevnikov (pozemský, nebeský, mimozemský), ne pa
44
motivirane s lastnimi zemljepisnimi imeni.56 Měsíčňan, Marsovec in drugi prebivalci planetov imajo vedno veliko začetnico. Pripadniki jezikovnih skupin se v slovenščini pišejo z malo začetnico: bantujec, kajkavec, indoevropejec, toda v češčini z veliko: Kajkavec, Indoevropan, Eskymák.
V slovenščini se vsa določila pred osebnim imenom, ki zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, pišejo z malo začetnico: doktor (ali dr.) France Prešeren, gospod (g.), gospa (ga.), gospodična (gdč.), tovariš (tov.), inženir (inž.), magister (mag.), general (gen.), maršal, prečastiti, mati (m.). oče (o.), pater (p.), plemeniti (pl.), profesor (prof.), sveti (sv.), vitez ipd. V češčini se pisanje določila pred osebnim imenom skoraj ne razlikuje: pan (p.), paní (pí.), soudruh, svatý (sv.), rytíř. Pri vojaških činih gre za okrajšavo, pri kateri se izpuščajo samoglasniki, vendar se tudi pišejo z malo: kapitán (kpt.), major (mjr.). Ampak akademski, strokovno-akademski in strokovni naslovi se pišejo tudi z malo kot z veliko začetnico. Navadna oblika akademskih, strokovno-akademskih in strokovnih (neakademskih) naslovov je z veliko začetnico RNDr., MUDr., Bc., CSc., Ing., Mgr., strokovnopedagoških naslovov, članstev v akademij ter nekaterih nekdanjih podeljevanih naslovov pa z malo prof., doc.; akad. arch., akad. malíř; ing. arch. Neformalno se strokovni in akademski naslovi pišejo z malo: dr., ing. Uporabljamo jih, kadar ne določamo vrsto doktorata (dr. A Vomáčková) ter v obvestitvah delavnega značaja, kjer navajamo priimek in eden od naslovov: obraťte se na ing. Nováka, po dobu nepřítomnosti zastupuje doc. Bílou mgr. Zelená57, Oblika z malo začetnico je lahko zavajajoča, ker npr. naslov dr. lahko zamenjajmo z naslovom Dr., ki je podeljevan študentom drugega tipa študija, in sicer podiplomskega.58
8.2 Zemljepisna imena Slovenščina se od češčine razlikuje pri pisanju velike začetnice pri naselbinskih imenih, kjer se neprve sestavine imena: trg, vas, vesca, selo, sela, selce in naselje pišejo 56
Prav tam. IJP. Tvoření obyvatelských jmen, pon. cit. [cit. 20. marec 2010]. Dostopno iz: ˂http://prirucka.ujc.cas.cz/?id=720&dotaz=pozem%C5%A1%C5%A5an˃. 57 Prav tam. ČERNÁ, A. et.al.: Na co se nás často ptáte: (ze zkušeností jazykové poradny). Praha: Scientia, 2002, s. 10. 58 Več o pisanju čeških kratic in naslovov v Pravidlech českého pravopisu ali v IJP. Zkratky akademických titulů a vojenských hodností, pon. cit. [cit. 20. marec 2010]. Dostopno iz ˂http://prirucka.ujc.cas.cz/?ref=160&id=782˃.
45
z malo začetnico (če pa ne stojijo na začetku besedne zveze), npr. Novo mesto, Črna vas. Pri nenaselbinskih imenih se z veliko piše le prva beseda, neprve besede pa le, če so lastna imena, npr. Slovensko primorje, Bela krajina, Bližnji vzhod; Velika Karlovica, Nova Kaledonija. V čeških naselbinskih imenih se pišejo z veliko vse besede razem predloga, besede ves, obec, město, městečko ipd. le če so sestavina imena (město Cheb-Městečko Libavá, Ves Javorník). Prva beseda po predlogu se piše z veliko začetnico in ostale besede kot da bi bile samostojno ime, npr. Nové Město nad Metují, Ostrožská Nová Ves, Staré Město u Uherského Hradiště, Kostelec nad Černými lesy. Pri nenaselbinskih zemljepisnih imenih se občno ime kot prva sestavina imen prostranosti piše z malo začetnico, druga z veliko in dalje le, če so lastna imena; če za občnim imenom stoji predlog, se tudi ta piše z veliko: ulice Hanáckého pluku, ulice Bratranců Veverkových, náměstí Mezi Zahrádkami, U Letohrádku královny Anny, Na Dlouhém lánu. Velik problem je pisanje besede sídliště, saj se piše z veliko začetnico, kadar je sestavina imena in je težko določiti. Veliko število ljudi ne ve, da sídliště je sestavina uradnega imena, kadar mu sledi ime v rodilniku, npr. Sídliště Antala Staška ja takšen primer. Nasprotno sídliště Na Dědině ali sídliště Zahradní Město se piše z malo začetnico.
8.3 Stvarna imena V pisanju velike začetnice pri stvarnih imenih se slovenščina in češčina ujemata, razlikujeta se le v nekoliko malenkostih, npr. slovenščina piše UNESCO kot Unesco, ker je prešlo iz kratičnega v lastno ime, medtem ko češčina pravopis UNESCO z samimi velikimi črkami obranja. V pisanju male začetnice je razlik več. Slovenščina piše z malo začetnico poljudna poimenovanja meddržavnih zvez, npr. renska zveza, sveta aliansa, mala antanta, vendar češčina z veliko: Rýnský spolek, Svatá aliance, Malá dohoda. Poimenovanja revolucij, vojn, vstaj in drugih zgodovinskih dogodkov, npr. marčna revolucija, francoska revolucija, ilinska vstaja, burska vojna, ljubljanski kongres, vižmarski tabor, dražgoška bitka. O pisanju začetnice pri zgodovinskih dogodkih večinoma odloča tradicionalni način pisanja. Mala začetnica se piše v zvezah z besedo válka, npr. druhá světová válka, válka Severu proti Jihu, válka růží, (samo v množini) husitské války, napoleonské války; dalje še z malo červencové povstání, národní obrození, první republika, třetí císařství, vestfálský mír, heydrichiáda, jaltská konference; prispodobna poimenovanja kot sametová revoluce ali pražské jaro (dogodki 46
spomladi 1968) naj se pišejo z malo, a odvisno je od pisatelja ali ta dogodek čuti kot izjemen ali ne. Z veliko začetnico se pišejo npr. Květnová revoluce (revolucija v marcu 1945), Pražské povstání, Velká francouzská revoluce, Konference o bezpečnosti a spolupráci v Evropě (Helsinská konference). V obeh jezikih imajo pistelji težave s pisanjem velike začetnice pri imenih organizacij, družbenih teles in delovnih skupnosti. Uradna imena se pišejo z veliko začetnico, povedi (npr. napisi na pisarniških vratih) ter imena enakoglasna z lastnoimenskimi z malo. Pisatelj se mora odločiti, za kaj ime šteje, npr. Delam v Tobačni tovarni v Ljubljani. – Delam v tobačni tobarni v Ljubljani. Imena praznikov ter posebnih datumov se pišejo z malo začetnico, npr. prvi maj, dan slovenske državnosti, vsi sveti, božič, velika noč, binkošti, pust, jurjevo, kres. Češčina jih piše z veliko: První máj, Všech svatých, Den české státnosti, Vánoce, Velikonoce, vendar nekateri imajo malo začetnico: půst, advent, letnice. Z malo se pišejo tudi računalniški jeziki, npr. paskal; nagrade, npr. oskar, zlata arena, kersnik; ali (ne le) vrstna imena zdravil, npr. fenalgol, pronison, aspirin. V češčini imajo imena računalniških jezikov veliko začetnico, npr. Pascal, Prolog; nagrade tudi, npr. Oscar, Zlatá malina, Český lev, TýTý. Imena zdravilnih snovi (nelastniška imena) se pišejo z malo začetnico, ker sodijo med občna snovna imena: paracetamol, chinapril, diklofenak; zaščitene znamke (lastniška imena) pa se pišejo z veliko, ker so lastna imena: Panadol, Voltaren, Ibalgin.59 To isto slovenskemu jeziku priporoča v svojem članku tudi Marja Bešter.60
8.4 Pridevniki Svojilnim pridevnikom, izpeljanim z končnicami -ov/-ev ali -in iz besed, pisanih z veliko začetnico, velika začetnica ostaja, zveze s prenesenim pomenom se tudi pišejo z malo, npr. ahilova/Ahilova peta, kolumbovo/Kolumbovo jajce, damokljev/Damokljev meč ipd. V češčini velika začetnica pri pridevnikih na -ův/-ova/ovo ter -in/ina/-ino tudi ostaja in zveze s prenesenim pomenom se pišejo le z njo, npr. Achilova pata, Ariadnina skříňka, Damoklův meč, vendar sisyfovská práce, oidipovský komplex se pišeta z malo, 59
Prav tam. URBÁNEK, K. O názvoslovích léčiv. Klinická farmakologie a farmacie. [online]. 2005, r. 19, š. 3 [cit 24. marec 2010], s. 139. Dostopno iz ˂ http://www.klinickafarmakologie.cz/pdfs/far/2005/03/01.pdf ˃. ISSN 1803-5353; Léčivo [online]. 2006 [cit. 24. marec 2010]. Dostopno iz ˂http://cs.wikipedia.org/wiki/L%C3%A9%C4%8Diva˃. 60 BEŠTER, Marja. Kako pisati imena zdravil: z veliko ali malo zacetnico? Jezik in slovstvo [online]. 1994, r. 39, š. 7-8 [cit. 6. april 2010]. Dostopno iz ˂ http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/jis/lat1/039/78c07. HTM ˃. ISSN 0021-6933.
47
saj pridevniki z obrazili -ský/-ovský pomenijo podobnost izražane resničnosti z nosilcem tega imena.61 Vrstni pridevniki zaznamujejo predvsem imena rastlin, bolezni, delov telesa, izumov ipd. in se pišejo z malo, npr. marijini laski, salomono pečat, blagajev volčin; vidov ples, parkinsonova bolezen; adamovo jabolko, evstahijeva cev; papinov lonec, kaplanova turbina, martinova peč. V češčini se mala začetnica ujema le pri rastlinah: lýkovec azalkový, kokořík vonný, dryádka osmiplátečná; ostali pridevniki se pišejo z veliko začetnico: Huntingtonova choroba, Parkinsonova nemoc; Adamovo jablko, Eustachova trubice; Kaplanova turbína, Siemens-Martinova pec.
61
Prav tam. IJP: Přídavná jména typu puškinský – puškinovský. pon.cit. [online]. Dostopno iz ˂http://prirucka.ujc.cas.cz/?ref=181&id=754˃.
48
9. ANKETA MED ŠTUDENTI Del moje diplomske naloge predstavlja anketa,62 ki sem jo naredila med študenti slovenskega jezika. Zanimalo me je, kako dobro že poznajo pravila o pisanju velike začetnice v slovenščini in v kolikšni meri bi si pomagali s pravili, ki veljajo v češčini. Ankete se je udeležilo skupaj 12 študentov, 6 študentov tretjega letnika in 6 študentov četrtega letnika. V 14 stavkih so pri lastnih in občnih imenih po potrebi popravljali začetnico z male na veliko. Imena takole sodijo v enajst skupin: • lastna imena: Indijanci, Krištof Kolumb, Janez Ljubljanski, Janez Svetokriški, Sandra Bullock • zemljepisna naselbinska imena: Kočevska Reka, Loza pri Orehku, Nemška vas, Cerkno, Maribor, Bela Voda, Stranska vas pri Semiču, Cerkljanski Vrh, Dolenjske Toplice • zemljepisna nenaselbinska imena: Severna Amerika, Indija, Republika Slovenija, Jama, Notranjska, Ajdovska jama, Posavje, Divje babe, Primorska, Trg Osvobodilne fronte, Ljubljanski grad, Predor pod Gradom, Cesta slovenskih kmečkih uporov • organizacije in družbena telesa: Nato, Slovenska vojska, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, ministrstvo za kmetijstvo, veterinarska uprava • samoupravne in upravne enote: Krajevna skupnost, Občinski svet, Občina • prireditve: dan odprtih vrat • zdravila: aspirin, paracetamol, Lekadol, tramadol, Tramal • nagrade: častni znak svobode, oskar, zlata malina • prazniki: Božič, novo leto • rastline: zoisova zvončica, blagajev volčin, bertolinijeva orlica, gorska logarica • živali: rjavi medved, zlati šakal, evropska smežna voluharica, rjavoprsi jež Tabela prikazuje koliko imen sodi v katero skupino in koliko napak je kateri letnik naredil. Pri večbesednih imenih ne štejem napake posameznih besed vsako posebej, ampak imam za napačni celi izraz.
62
Besedilo se nahaja na koncu dela v prilogi.
49
Število napačno popravljenih imen 3. letnik 4. letnik
Število imen 5
3
1
Zemljepisna naselbinska imena
9
8
7
Zemljepisna nenaselbinska imena
13
11
12
Organizacije in družbena telesa
6
5
6
Samoupravne in upravne enote
3
3
3
Prireditve
1
1
0
Zdravila
5
5
4
Nagrade
3
3
3
Prazniki
2
2
2
Rastline
4
4
4
Živali
4
4
4
55
49
50
Stvarna imena
Lastna imena
Skupaj
Kako se vidi iz rezultatov v tabeli, pisanje velike začetnice je za študente po treh oziroma širih letih študija slovenskega jezika še vedno problem, saj so nepravilno popravili imena v vseh skupinah. Če pogledamo v tablico z napakami posameznih študentov, vidimo, da je situacija ne izgleda tako grozno: Število imen
Število napačno popravljenih imen Študenti 3. letnika Študenti 4. letnika 1. 2. 3. 4. 5. 6. 1. 2. 3. 4. 5. 6.
5
3
1
1
3
0
1
1
0
1
0
1
0
Zemljepisna naselbinska imena
9
4
7
7
3
5
5
3
3
4
3
2
3
Zemljepisna nenaselbinska imena
13
6
8
10
5
5
4
4
3
10
3
3
4
6
3
3
4
4
3
4
5
2
3
3
1
2
3
3
3
3
3
3
3
3
2
2
3
3
2
1
0
0
0
0
0
1
0
0
0
0
0
0
Stvarna imena
Lastna imena
Organizacije in družbena telesa Samoupravne in upravne enote Prireditve
50
Zdravila
5
2
2
5
3
3
2
3
0
0
4
3
0
Nagrade
3
2
0
1
3
2
2
2
3
1
2
2
1
Prazniki
2
1
0
0
2
0
1
1
0
0
1
0
0
Rastline
4
0
0
4
0
4
4
4
3
4
4
4
4
Živali
4
0
0
3
0
4
0
4
0
1
4
4
4
V posameznih stavkih bom poskusila objasnitit, zakaj so študenti napake naredili. Stavke navajam v pravilni obliki.
1. Prvotni prebibalci Severne Amerike, Indijanci, so svoje ime dobili po pomoti, saj je Krištof Kolumb mislil, da je priplul v Indijo. Skupaj štirikrat je bilo napačno popravljeno ime celine: severna Amerika. Študenti (eden iz 3. letnika, trije iz 4. letnika) niso imeli besede severna za sestavino lastnega imena in ga napisali z malo. Enkrat se je pojavila oblika Severna amerika (študent 3. letnika) ter v indijo (študent 4. letnika), kjer po moje ne gre toliko za napako iz razloga neznanja, kakor bolj niso te besede opazili, saj tako slovenščina kot češčina pišeta ti imeni z veliko začetnico. Pet študentov (dva iz 3. letnika, trije iz 4. letnika) je pravilno popravilo začetnico v besedi Indijanci, ker gre za narod in ta se piše z veliko začetnico. Sodim, da je študente zmedel češki pravopis indiáni, ki velja od leta 1993. Ime Krištof Kolumb so vsi popravili pravilno. 2. Med sprejemnike častnega znaka svobode Republike Slovenije sodi Krajevna skupnost Kočevska Reka. Dva študenta sta napisala Častni znak svobode (po enem iz vsakega letnika), najbrž po češkem vzoru, eden (3. letnik) Častni znak Svobode republike Slovenije, dva (po enem iz vsakega letnika) republike Slovenije, en študent (4. letnik) popravil besedo Svobode ter eden (3. letnik) Republike slovenije. V prvem primeru nista imela besede republika za sestavino imena, pri drugem upam, da je malo začetnico pustil iz nepazljivosti. Vsi študenti so zvezo krajevna reka pustili z malo začetnico, trije pa besedo kočevska. Ime upravne enote je pa uradno, ne gre za zastopnika vrste, zato mora biti 51
napisano z veliko. Enako Kočevska Reka, ki je naselbinsko zemljepisno ime, pri katerem se vse besede pišejo z veliko začetnico. Besedo Kočevska so napačno popravili trije študenti (dva iz 3. Letnika eden iz 4. Letnika), besedo Reka so vsi pustili z malo začetnico.
3. Kdor bi rad obiskal neko slovensko arheološko najdišče, bi mu priporočil Jamo v Lozi pri Orehku na Notranjski, Ajdovsko jamo pri Nemški vasi v Posavju ali Divje babe na Primorski, kjer so arheologi našli najstarejše glasbilo na svetu, neandrtalčevo piščal. Štirje študenti (vsi iz 4. letnika) so Jamo v Lozi pri Orehku popravili pravilno. Pet (štirje iz 3. letnika, eden iz 4. letnika) jih ni popravilo začetnice pri besedi jama, torej je ime izgledalo jama v Lozi pri Orehku. En študent (4. letnik) je ime prvega najdišča popravil na Jamo v Lozi Pri Orehku, dva študenta (oba iz 3. letnika) pa sta ga pustila, kot je bilo. Ajdovsko jamo pri Nemški vasi je pravilno popravilo pet študentov (eden iz 3. letnika, štirje iz 4. letnika). Trije študenti (eden iz 3. letnika, dva iz 4. letnika) so ime drugega najdišča popravili na Ajdovsko jamo pri Nemški Vasi in štirje (vsi iz 4. letnika) na Ajdovsko jamo pri nemški vasi. Ime tretjega najdišča Divje babe v Cerknem je pravilno popravilo devet študentov (štirje iz 3. letnika, pet iz 4. letnika), dva študenta (po eden iz vsakega letnika) so ga pustili kot je bilo in eden (3. letnik) ga je popravil na divje babe v Cerknem. Notranjsko je pravilno popravilo osem študentov (trije iz 3. letnika, pet iz 4. letnika), Posavje šest študentov (eden iz 3. letnika, pet iz 4. letnika) in Primorsko devet študentov (štirje iz 3. letnika, pet iz 4. letnika).
4. V vojaške strukture Nata je od leta 2004 vključena tudi Slovenska vojska. Slovenci skoraj zmeraj uporabljajo obliko lastnega imena Nato kakor kratično ime NATO, Čehi prav nasprotno. V anketi sta vse črke na velike popravila le dva študenta (3. letnik). Le prvo črko je popravilo na veliko začetnico šest študentov (eden iz 3. letnika, pet iz 4. letnika), ostali štirje pa so obliko z malo začetnico pustili. Slovenska vojska se tukaj mora pisati z veliko začetnico, ker poudarjamo, da prav tale vojska je od tega leta vključena v vojaške strukture Nata. Za veliko začetnico se je odločil le en študent (4.letnik), ostalih enajst je pustilo malo.
52
5. 12. novembra bo dan odprtih vrat Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru. Slovenska pravila pravopisu o pisanju zveze dan odprtih vrat ne navajajo nobenih informacij, češka pravila ga priporočajo pisati z malo začetnico, kajti so dojemane kot občna imena. Domnevam se, da v slovenščini bo enako, saj se pravopisa v mnogočem ujemata. Veliko začetnico je napisal en študent (3. letnik). Oddelek tukaj nastopa kot uradni naslov, torej mora biti napisan z veliko začetnico in Fakulteta po slovenskih pravilih tudi. Maribor se kot lastno zemljepisno ime piše z veliko začetnico. V besedi Oddelek je napako naredilo pet študentov (dva iz 4. letnika, štirje iz 3. letnika), v besedi Filozofska pa trije študenti (4. letnik). 6. Na ministrstvo za kmetijstvo bo kmalu dodeljen nov minister, javnost čaka personalne spremembe na veterinarski upravi. Z stvarnimi občni imeni tukaj hočemo poudariti, da nov minister pride na ministrstvo za kmetijstvo, ne pa za pravosodje ter da mislimo res na veterinarsko upravo, ne pa upravo za izvrševanje kazenskih sankcij. Povrh, naslova nista niti popolna. Vendar pri besedi ministrstvo je začetnico napačno popravilo šest študentov (po trije iz vsakega letnika) in pri veterinarski upravi trije študenti (eden iz 4. letnika, dva iz 3. letnika).
7. Ali sta se lahko srečala Janez Ljubljanski in Janez Svetokriški? Stalni pridevek Ljubljanski so v nepravilni obliki pustili trije študenti in Svetokriški dva študenta (vsi iz 3. letnika). Stalni pridevki so pred vpeljavo priimkov nadomeščala njihovo funkcijo, zato se pišeta z veliko začetnico.
8. Proti manjšim bolečinam in vročini sta najbolj učinkovita aspirin ali paracetamol (slovensko zaščiteno ime Lekadol), proti močnejšim bolečinam dela tramadol (zaščiteno ime Tramal). Aspirin, paracetamol in tramadol se pišejo z malo, ker so kemična imena, Lekadol in Tramal sta že lastni imeni zdravil in ju pišemo z veliko. Pravopisna pravila so enaka v obeh jezikih, vendar zanje ve malo ljudi. Po tri študenti iz vsakega letnika so kemičnim imenom dali veliko začetnico, lekadol so takole popravili štirje študenti (vsi iz 3. letnika) in tramal pet študentov (eden iz 4. letnika, štirje iz 3. letnika).
53
9. Sandra Bullock je prva igralka, ki je v istem letu dobila oskarja pa tudi zlato malino. V slovenščini se vse nagrade pišejo z malo začetnico, toda v češčini z veliko. Napačno je ime Oskar popravilo sedem študentov (dva iz 3. letnika, pet iz 4. letnika), naslov Zlata malina pa osem (pet iz 3. letnika, trije iz 4. letnika).
10.
Najkrajša pot iz Trga Osvobodilne fronte na Ljubljanski grad vodi tudi čez Predor
pod Gradom in Cesto slovenskih kmečkih uporov. V slovenščini veljajo drugačna pravila za lastna zemljepisna imena. Pri nenaselbinskih se velika začetnica piše le v prvi besedi, na neprvem mestu edino, če je lastno ime, to je tukaj Trg Osvobodilne fronte in Cesta slovenskih kmečkih uporov. V poimenovanju Predor pod Gradom ima beseda Predor veliko začetnico, ker je začetek lastnega imena, beseda pod Gradom je z veliko, ker gre za krajšavo lastnega stvarnega imena Ljubljanski grad. Trg Osvobodilne fronte je bil popravljen takole: dva študenta (po eden iz vsakega letnika) sta ime popravila po češkem vzoru na trg Osvobodilne fronte, trije študenti (dva iz 3. letnika, eden iz 4. letnika) so ime pustili, kot je bilo, sedem (trije iz 3. letnika, štirje iz 4. letnika) ga je popravilo na Trg osvobodilne fronte. Enajst študentov (pet iz 3. letnika, šest iz 4. letnika) je pravilno popravilo ime na Ljubljanski grad, en študent (3. letnik) pa na ljubljanski Grad. Enajst študentov (pet iz 3. letnika, šest iz 4. letnika) je pustilo ime predor pod gradom kot je bilo, le eden je poznal pravilno ime Predor pod Gradom. Devet študentov (pet iz 3. letnika, štirje iz 4. letnika) je ime pravilno popravilo na Cesto slovenskih kmečkih uporov, dva študenta (po enem iz vsakega letnika) sta ga popravila na cesto Slovenskih kmečkih uporov ter en študent (4. letnik) je popravil ime na cesto Slovenskih Kmečkih Uporov.
11.
Med slovenskimi zavarovanimi domorodimi rastlinskimi in živalskimi vrstami
najdemo zoisovo zvončico, blagajev volčin, bertolinijevo orlico, gorsko logarico, rjavega medveda, zlatega šakala, evropsko snežno voluharico ali rjavoprsega ježa. V slovenščini se vrstna občna imena pišejo vedno z malo začetnico, enako tudi v češčini. Študente so zmedla imena Zoisa, Blagajana in Bertolinija ter so začeli, zlasti pri rastlinah, popravljali male začetnice na velike. Imena so bila popravljena takole: Zoisova (devet; trije iz 3. letnika, šest iz 4. letnika) Zvočnica (eden; 4. letnik), Blagajev (devet; trije iz 3. letnika, šest iz 4. letnika) Volčin 54
(eden; 4. letnik), Bertolinijeva (devet; trije iz 3. letnika, šest iz 4. letnika) Orlica (eden; 4. letnik), Gorska (osem; trije iz 3. letnika, pet iz 4. letnika) Logarica (eden; 4. letnik), Rjavi (osem; dva iz 3. letnika, šest iz 4. letnika) Medved (eden; 4. letnik), Zlati (šest; dva iz 3. letnika, štirje iz 4. letnika) šakal, Evropska (štirje; 4. letnik) snežna voluharica (eden; 3. letnik) ter Rjavoprsi (šest; dva iz 3. letnika, štirje iz 4. letnika) jež.
12.
Podjetje bo odprlo nove podružnice v Beli Vodi, Stranski vasi pri Semiču in
Cerkljanskem Vrhu. Lastna zemljepisna naselbinska imena se pišejo z veliko razen neprvih besed trg, vas, mesto ipd. in predlogov. Študenti pa so se pri imenih Bela Voda ter Cerkljanski Vrh ravnali po čeških pravilih za zemljepisna imena in besedi voda ter vrh pustili z malo začetnico. Pri stranski Vasi so zamenjali občno in lastno ime. Ime Bela Voda je bilo popravljeno takole: en študent (3. letnik) je pustil obliko bela voda, šest študentov (štirje iz 3. letnika, dva iz 4. letnika) je ime popravilo na Belo vodo, pet študentov (eden iz 3. letnika, štirje iz 4. letnika) ga je popravilo pravilno na Belo Vodo. Stranska vas pri Semiču je bila popravljena takole: en študent (4. letnik) jo je popravil na Stransko Vas pri Semiču, trije študenti (dva iz 3. letnika, eden iz 4. letnika) na stransko vas pri Semiču, trije (vsi iz 3. letnika) so ime pustili kot je bilo, pet (eden iz 3. letnika, štirje iz 4. letnika) ga je popravilo pravilno. Cerkljanski Vrh je en študent (4. letnik) popravil pravilno na Cerkljanski Vrh, dva študenta (oba iz 3. letnika) sta ga pustila, kot je bil, devet (štirje iz 3. letnika, petiz 4. letnika) ga je popravilo na Cerkljanski vrh.
13.
K ponudbi se je že izrazil Občinski svet Občine Dolenjske Toplice.
Naslov upravne enote je popoln in se misli kot uradni (občinski svet Dolenjskih Toplic bi že bilo občno ime), zato mora biti zapisan z velikimi začetnicami. Dolenjske Toplice so lastno zemljepisno naselbinsko ime – obe besedi se pišejo z veliko začetnico. En študent (4. letnik) je naslov popravil na Občinski svet občine Dolenjske Toplice, drugi (4. letnik) na občinski svet Občine Dolenjske toplice, štirje študenti (trije iz 3. letnika, eden iz 4. letnika) na občinski svet občine Dolenjske toplice, šest (trije iz 3. letnika, trije iz 4. letnika) na občinski svet občine Dolenjske Toplice.
55
14.
Želim vam vesel božič in srečno novo leto!
V slovenščini se prazniki pišejo z malo začetnico, razen če so njihova sestavina lastno ime. Začetnice pri ogovornem zaimku nihče ni popravil, vendar pravzaprav ne vemo, ali čestitamo eni osebi ali skupini oseb. Sedem študentov (trije iz 3. letnika, štirje iz 4. letnika) je pustilo male začetnice, en študent (3. letnik) je čestitko popravil na Vesel Božič in Srečno Novo leto in štirje študenti (dva iz 3. letnika, dva iz 4. letnika) na srečen božič in srečno Novo leto.
9.1 Povzetek Ankete se je udeležilo dvanajst študentov. V šesnajstih stavkih so pri lastnih imenih popravljali napačne začetnice. Trudila sem se izbrati kar najrazličnejša imena, da bi se pokazalo, v kolikšni meri znajo pisati veliko začetnico. Rezultat je bil 55 napak, ki jih je tretji letnik naredil 49 in četrti letnik 50. Tretji letnik pravil o rabi velike začetnice še ni obravnaval, zato sem bila prepričana, da bo tudi naredil več napak kot študentje četrtega letnika. Vendar njihovo število je bilo skoraj enako. Delno je do tega prispela uporaba čeških pravil, po katerih so se študenti nekolikokrat vedli pri zemljepisnih imenih in poimenovanjih nagrad (Nemška Vas namesto Nemška vas, Kočevska reka namesto Kočevska Reka, Cerkljanski vrh namesto Cerkljanski Vrh; Častni znak svobode namesto častni znak svobode, Oskar namesto oskar, Zlata malina namesto zlata malina). Navečje težave so imeli z imeni upravnih enot, organizacij in družbenih teles.
56
10. ZAKLJUČEK V svoji diplomski nalogi sem se posvetila primerjanju pisanja velike začetnice v slovenskem in češkem jeziku. V poglavju o samostalniku sem navedla slovnične kategorije in samostalnik razdelila na občna ter lastna imena, ki sem se jim posvetila v posebnem podpoglavju, v katerem sem navedla, kaj so lastna imena, kako se delijo, kako se pišejo ter da v posameznih situacijah postajajo občna imna. O pravopisu in izdajanju pravil od prvih po sodobna sem pisala v drugem poglavju, največ prostora so dobili Slovenski pravopis 1, Pravila, Slovenski pravopis 2001, Akademická pravidla českého pravopisu in Pravidla českého pravopisu Lingea, kjer sem kratko navedla spremembe, ki so jih pravila vpeljala in težave, ki so nastale po njihovi izdaji. V poglavjih o pisanju velike in male začetnice v slovenščini sem se vedla po vzoru Slovenskega pravopisa, izdaj iz let 1994 in 2001. V podpoglavju o pisanju velike začetnice v češčini sem izhajala zlasti iz vzoru Pravidel českého pravopisu Lingea, na podlagi novih informacij v Internetové jazykové poradně ÚJČ AV ČR sem pa pridala nekaj novih skupin ter primere, ki sem jih vzela tudi iz Akademických pravidel českého pravopisu iz leta 1998. Noben češki priročnik niti Pravidla ne navajajo pisanje male začetnice v posamezni kategoriji, največ se temu približa Lingea. Ker sem hotela slediti slovenskemu vzoru, sem tole podpoglavje ustvarila sama in v njem nakopičila vse pripombe iz Pravidel Lingea, Akademických pravidel ter Internetové jazykové příručky. Ugotovila sem, da se enako kot v slovenščini pišejo lastna imena oseb, vzdevki, pridevki, imena prebivalcev, pripadnikov antropoloških skupin, narodov, držav ali ljudstev,zgodovinska in domišljijska imena, veroslovna (vendar Sveti duh / svatý Duch in Sveta trojica / svatá Trojice) in bajeslovna imena, zemljepisna nenaselbinska imena z izjemo imen ulic, trgov, nabrežij ipd.), imena inštitucij, organizacij, družbenih teles, upravnih enot, delovnih
skupnosti,
umetnostnih besedil,
strokovnih
besedil,
umetnostnih stvaritev, meddržavnih zvez, izdelkov, prometnih sredstev, različnih prireditev. Enako se piše velika začetnica v povedi, pri izrazih posebnega razmerja ali spoštovanja ter svojilnih pridevnikih izpeljanih iz lastnih imen, mi se končajo na -ov/ev/-in.
57
Češki pravopis je pa pogostokrat razmajan, z malo ali veliko se pišejo zgodovinska imena držav (Římská říše/římská říše), manjše nesamostojne organizacijske enote (katedra/Katedra slavistiky FF MU) in pogodbe, poimenovane po mestu nastanka (washingtonská smlouva/Washingtonská smlouva). Skupno obema jezikoma je tudi pisanje velike ali male začetnice pri naslovih inštitucij, organizacij in (samo)upravnih enot, kjer o izboru razloča pisateljevo razumevanje imena. Kadar ga razume kot uradno, se naslov piše z veliko začetnico, kadar misli na njihovo vrsto, se piše z malo. In prav to je zelo težko pretehtati, kdaj naj gre za uradni naslov in kdaj ne. V predzadnjem poglavju sem primerjala razlike. Različni pravopis sem opazila pri: • osebnih imenih - v zvezi samostalnik + pridevnik Devica Orleanska – Panna orleánská; - pri veroslovnih imenih Sveti duh / Sveti Duh – Duch svatý / Duch Svatý; - pri pripadnikih narodov Indijanec – indián, jezikovnih skupin indoevropejec – Indoevropan; - pri prebivalcih planetov Marsovec, Zemljan – Marťan, pozemšťan; - pri akademskih in strokovnih naslovih dr., mag., inž. – MVDr., Mgr., Ing.; • zemljepisnih imenih - naselbinskih: Novo mesto, Črna vas; Trg mladinskih delovnih brigad – město Cheb, Městečko Libavá; - nenaselbinskih: Ulica stare pravde – ulice Hanáckého pluku, most Legií; • pri stvarnih imenih - pri kraticah, npr. Unesco (redkeje UNESCO) – UNESCO; - pri poljudnih poimenovanjih meddržavnih zvez, npr. renska zveza, sveta aliansa – Rýnský spolek, Svatá aliance; - pri poimenovanjih različnih zgodovinskih dogodkov, npr. marčna revolucija, burska vojna, dražgoška bitka – válka růží, červencové povstání, první republika, sametová revoluce, vendar Květnová revoluce Pražské povstání, Velká francouzská revoluce; - pri imenih praznikov ter posebnih datumov, npr. prvi maj, vsi sveti, božič, pust, jurjevo – První máj, Všech svatých, Vánoce, vendar půst, advent, letnice; - pri poimenovanjih nagrad, zdravil ipd., npr. oskar, kersnik; fenalgol, aspirin – Oscar, Český lev; chinapril, diklofenak (vendar Panadol, Voltaren, Ibalgin);
58
• pridevnikih - svojilnih, npr. a/Ahilova peta, d/Damokljev meč – Achilova pata, Ariadnina skříňka, vendar sisyfovská práce, oidipovský komplex; - vrstnih, npr. marijini laski, parkinsonova bolezen, evstahijeva cev, papinov lonec – lýkovec azalkový, vendar Parkinsonova nemoc, Eustachova trubice; Papinův hrnec. Zadnje poglavje predstavlja anketa, ki sem jo naredila med študenti slovenščine 3. in 4. letnika in v kateri so popravljali napačne začetnice. Hotela sem z njo izvedeti, v kolikšni meri znajo pisati veliko začetnico in če bi si pomagali z češkimi pravili. Rezultati so zame bili malce presenetljivi, saj so študentje četrtega letnika pravila za pisanje velike začetnice že obravnavali in sem pričakovala, da bodo dosegli boljši rezultat. Iz 55 napak jih je tretji letnik naredil 49 in četrti 50. Težave sta imela predvsem z naslovi organizacij, družbenih ustanov ter upravnih enot. Nekolikokrat so si študentje pomagali s češkimi pravili (Nemška Vas namesto Nemška vas, Kočevska reka namesto Kočevska Reka, Cerkljanski vrh namesto Cerkljanski Vrh; Častni znak svobode namesto častni znak svobode, Oskar namesto oskar, Zlata malina namesto zlata malina).
59
11. RESUMÉ Ve své diplomové práci jsem srovnávala psaní velkých počátečních písmen ve slovinštině a češtině. V kapitole o podstatném jménu jsem uvedla jeho mluvnické kategorie a rozdělila ho na jména obecná a vlastní. O nich jsem se více rozepsala v samostatné podkapitole, v níž jsem uvedla podstatu vlastních jmen, jejich rozdělení, pravopis a zmínila jsem se o jejich přeměně na obecná jména. V další kapitole jsem psala o pravopisu a vydávání pravidel od prvních až po ta současná, pozornost jsem věnovala hlavně pravidlům Slovenski pravopis 1, Pravila, Slovenski pravopis 2001, Akademická pravidla českého pravopisu a Pravidla českého pravopisu Lingea, kde jsem stručně zmínila změny a novosti, které ta která pravidla přinesla, a problémy, které s sebou přinesla. V kapitolách o psaní velkého a malého počátečního písmene ve slovinštině jsem vycházela ze slovinských pravidel z let 1994 a 2001. V podkapitole o psaní velkého počátečního písmena v češtině jsem vycházela hlavně z Pravidel českého pravopisu Lingea, na základě informací v Internetové jazykové poradně ÚJČ AV ČR jsem však přidala několik nových skupin i příklady, které jsem vzala také z Akademických pravidel českého pravopisu z roku 1998. Jelikož jsem se držela slovinských pravidel, která psaní malého písmena uvádí v samostatné kapitole, a vzhledem k tomu, že ji žádná česká pravidla ani jiná příručka neuvádí, byla jsme nucena si ji vytvořit. Shromáždila jsem v ní všechny poznámky o psaní malého počátečního písmena, které jsem v Pravidlech Lingea, Akademických pravidlech a Internetové jazykové příručce našla. Zjistila jsem, že ve slovinštině a češtině píšou stejně vlastní jména osob, přídomky, přezdívky, jména obyvatelská, jména příslušníků antropologických skupin, národů a národností, jména historická, alegorická, mytologická a náboženská, jména zeměpisná, jména institucí, organizací, správních oblastí, zastupitelských orgánů a různých sdružení, jména dokumentů, odborných děl a uměleckých výtvorů, mezistátních a mezinárodních dohod, dopravních prostředků, výrobků a různých akcí. Velkým písmenem se rovněž začíná věta, mají ji výrazy úcty a vyjádření citového vztahu a přídavná jména zakončená na -ův, -ova, -ovo, -in, -ina, -ino. Český pravopis je ale mnohdy rozkolísaný, připouští se psaní jak velkého tak malého počátečního písmena. Je tomu tak např. u historicky doložených názvů států a správních
60
celků (Římská říše/ římská říše), menších organizační složek (katedra/Katedra slavistiky FF MU) či smluv pojmenovaných podle místa vzniku (washingtonská smlouva/Washingtonská smlouva), ale také u názvů organizací, institucí a správních oblastí a jednotek. O tom, které písmeno napsat, rozhoduje člověk sám podle toho, jestli název chápe jako oficiální nebo ne. Někdy je opravdu těžké se rozhodnout, neboť každý ho může chápat po svém. V předposlední kapitole jsem porovnávala rozdíly a ty jsem našla u: • vlastních jmen - ve spojení podstatné jméno+přídavné jméno: Devica Orleanska-Panna orleánská; - v náboženských jménech: Sveti duh/Sveti Duh, -Duch svatý/Duch Svatý; - u příslušníků národů: Indijanec-indián, jazykových skupin: indoevropejecIndoevropan, u obyvatel planet: Marsovec, Zemljan-Marťan, pozemšťan; - u akademických a vědeckých titulů: dr., mag., inž.- MVDr., Mgr., Ing.; • zeměpisných jmen - Novo mesto, Črna vas; Trg mladinskih delovnih brigad-město Cheb, Městečko Libavá; Ulica stare pravde-ulice Hanáckého pluku, most Legií; • věcných jmen - u zkratek:Unesco (řidčeji UNESCO)-UNESCO; - u zobecnělých pojmenování mezistátních dohod: renska zveza, sveta aliansaRýnský spolek, Svatá aliance; - u pojmenování různých historických událostí: marčna revolucija, burska vojna, dražgoška bitka-válka růží, červencové povstání, první republika, sametová revoluce, vendar Květnová revoluce Pražské povstání, Velká francouzská revoluce; - u názvů svátků a významných datumů: prvi maj, vsi sveti, božič, pust, jurjevoPrvní máj, Všech svatých, Vánoce, vendar půst, advent, letnice; - u názvů cen, léků atd.: oskar, kersnik; fenalgol, aspirin-Oscar, Český lev; chinapril, diklofenak (vendar Panadol, Voltaren, Ibalgin); • přídavných jmen - a/Ahilova peta, d/Damokljev meč-Achilova pata, Ariadnina skříňka, ale sisyfovská práce, oidipovský komplex; marijini laski, parkinsonova bolezen, evstahijeva cev, papinov lonec-lýkovec azalkový, ale Parkinsonova nemoc, Eustachova trubice; Papinův hrnec.
61
Poslední kapitolu tvoří anketa, kterou jsem udělala se studenty 3. a 4. ročníku a ve které opravovali špatná počáteční písmena. Chtěla jsem s její pomocí zjistit, jak dobře umí psát velká písmena a do jaké míry by si pomáhali s českými pravidly. Vzhledem ke skutečnosti, že studenti čtvrtého ročníku se pravidla už učili, mě výsledky mírně překvapily. Z 55 celkových chyb jich třetí ročník udělal 49 a čtvrtý ročník 50. Největší problém měly s názvy institucí, organizací a správních orgánů, několikrát si pomohly s českými pravidly (Nemška Vas místo Nemška vas, Kočevska reka místo Kočevska Reka, Cerkljanski vrh místo Cerkljanski Vrh; Častni znak svobode místo častni znak svobode, Oskar místo oskar, Zlata malina místo zlata malina).
62
12. SEZNAM VIROV IN LITERATURE Literatura TOPORIŠIČ, J.: Slovenski pravopis. Ljubljana 2001. TOPORIŠIČ, J.: Slovenski pravopis 1, Pravila. Ljubljana 1994. ŽAGAR, F.: Slovenska slovnica in jezikovna vadnica. Maribor, 2001.
ČERNÁ, A. et al.: Na co se nás často ptáte (Ze zkušeností jazykové poradny), Praha 2002. HAVRÁNEK, B., JEDLIČKA, A.: Stručná mluvnice česká, Praha 2002. HLAVSA, Z.: Akademická pravidla českého pravopisu, Praha 1998. KARLÍK, P.: Encyklopedický slovník češtiny, Praha 2002. PETR, J.: Mluvnice češtiny. 1, Fonetika, fonologie, morfonologir a morfemika, tvoření slov. Praha 1986. Pravidla českého pravopisu. Brno 2008. Pravidla českého pravopisu, Olomouc 2003. SOCHROVÁ, M.: Český jazyk v kostce, Havlíčkův Brod 1996.
Internet BESTER, M. Kako pisati imena zdravil: z veliko ali malo zacetnico? Jezik in slovstvo Dostopno iz ˂ http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/jis/lat1/039/78c07. HTM ˃ URBÁNEK, K. O názvoslovích léčiv. Klinická farmakologie a farmacie. Dostopno iz ˂http://www.klinickafarmakologie.cz/pdfs/far/2005/03/01.pdf ˃ ÚJČ AV ČR, v. v. i. Internetová jazyková příručka . Dostopno iz ˂http://prirucka.ujc.cas.cz/ ˃ http://sl.wikipedia.org/wiki/Main_Page http://cs.wikipedia.org/wiki/Hlavn%C3%AD_strana 63
13. PRILOGA Anketa o pisanju velike in male začetnice: Ime: Letnik: Popravite začetnico, kjer je treba 1) Prvotni prebivalci severne amerike, indijanci, so svoje ime dobili po pomoti, saj je krištof kolumb mislil, da je priplul v indijo. 2) Med sprejemnike častnega znaka svobode republike slovenije sodi krajevna skupnost kočevska reka. 3) Kdor bi rad obiskal neko slovensko arheološko najdišče, bi mu priporočil jamo v lozi pri orehku na notranjski, ajdovsko jamo pri nemški vasi v posavju ali divje babe v cerknem na primorski, kjer so arheologi našli najstarejše glasbilo na svetu, neandrtalčevo piščal. 4) V vojaške strukture nata je od leta 2004 vključena tudi slovenska vojska. 5) 12. novembra bo dan odprtih vrat oddelka za psihologijo filozofske fakultete v mariboru. 6) Na ministrstvo za kmetijstvo bo kmalu dodeljen nov minister, javnost čaka personalne spremembe na veterinarski upravi. 7) Ali sta se lahko srečala janez ljubljanski in janez svetokriški? 8) Proti manjšim bolečinam in vročini sta najbolj učinkovita aspirin ali paracetamol (slovensko zaščiteno ime lekadol), proti močnejšim bolečinam dela tramadol (zaščiteno ime tramal) . 9) Sandra bullock ji prva igralka, ki je v istem letu dobila oskarja pa tudi zlato malino. 10) Najkrajša pot iz trga osvobodilne fronte na ljubljanski grad vodi tudi čez predor pod gradom in cesto slovenskih kmečkih uporov. 11) Med slovenskimi zavarovanimi domorodimi rastlinskimi in živalskimi vrstami najdemo zoisovo zvončico, blagajev volčin, bertolinijevo orlico, gorsko logarico, rjavega medveda, zlatega šakala, evropsko snežno voluharico ali rjavoprsega ježa. 12) Podjetje bo odprelo nove podružnice v beli vodi, stranski vasi pri semiču in cerkljanskem vrhu. 13) K ponudbi se je že izrazil tudi občinski svet občine dolenjske toplice. 14) Želim vam vesel božič in srečno novo leto! 64
