Kvantitativne metode za analize v upravi MREŽNO PLANIRANJE
Prof.dr. Srečko Devjak Dr. Jože Benčina Mag. Bojan Peček
Kvantitativne metode
1
VSEBINA
V tem poglavju bomo spoznali:
definicijo in sestavine projekta , oblikovanje modela mrežnega plana kot metode vodenja projekta, časovna analiza projekta, kritično pot, analizo drugih pogojev izvajanja projekta, Omejitve zmogljivosti projekta osnovna področja uporabe teorije projektnega vodenja.
Kvantitativne metode
2
4.1 Pojmi in definicije
Mrežno planiranje (načrtovanje) je kvantitativna metoda za vodenje projektov.
Razumemo jo kot pomoč pri optimiranju izvajanja projektov.
Projekt je večje število aktivnosti (dejavnosti, naloge, opravila), ki so medsebojno logično povezane usklajene in morajo biti opravljene za uresničitev ciljev - namena projekta.
Za uspešnost projekta je bistvena dobra definicija cilja projekta in aktivnosti , ki so potrebne za dosego cilja.
Elementi mrežnega planiranja so aktivnosti in dogodki.
Aktivnost se prične z izvajanjem v trenutku, ko se zgodi dogodek “začetek aktivnosti ”, in zaključi z izvajanjem v trenutku, ko se zgodi dogodek “ konec aktivnosti”.
Pomembna dogodka v projektu sta: začetek projekta in konec projekta.
Kvantitativne metode
3
Vodenje projektov in uporaba metode mrežnega planiranja Večina
avtorjev opredeljuje controlling kot funkcijo managementa – poslovodenja in ločuje controlling na:operativni controlling in strateški controlling. Veliko
avtorjev za razlago pojma controlling uporabi pojem navigatorja »sistema«, ki skrbi, da ladja ne nasede na nevarne čeri. Avtorji
so si enotni, da je osrednja naloga controllinga , zagotavljanje uresničevanje ciljev sistema. Naloge controllinga: naloge koordinacije, podpore (metodološke, analitične) managementu razvoju informacijske podpore
Mrežno planiranje – metoda za izvajanje funkcij controllinga pri projektnem vodenju procesov. • cilji projekta – neobhodni, ker so kriterij aktivnosti projekta
• projekt kot model – omogoča spremljavo in koordinacijo Kvantitativne metode
4
4.2. FAZE ANALIZE PROJEKTA
Projektno vodenje in uporabo metode mrežnega planiranja je treba obravnavati fazno.
V splošnem nastopata pri projektnem vodenju dve fazi, ki izhajata iz postopka oblikovanja modela in optimizacije vodenja projekta.
Projektni pristop členimo v dve fazi:
analizo sestavin, ciljev in pogojev izvede projekta, analizo optimalne izvedbe projekta .
Rezultat prve faze bo struktura projekta z elementi za sestavo modela projekta.
Rezultatov druge faze je lahko več, odvisno od ciljev projekta:
časovna analiza projekta, analiza stroškov projekta in analizo porabe kritičnih resursov(zmogljivosti, izbrane vrste materiala, finančnih sredstev, ipd.)
Kvantitativne metode
5
4.2.1 Analize sestavin, ciljev in pogojev izvedbe projekta Naloge sestave modela se nanašajo na opredelitve : aktivnosti ,
izvajalcev aktivnosti,
Normativov: trajanja aktivnosti, časovnih/materialnih normativov porabe zmogljivosti in normativi porabe drugih resursov,
tveganj – doseganja normativov,
medsebojna odvisnost in logično zaporedje izvajanja aktivnosti,
Z vidika časovnega razvoja projekta in poznavanja njegovih lastnosti pri projektu nastopajo: faza načrtovanja projekta, faza projektiranja izvedbe projekta, faza izvajanja projekta in faza analiziranja projekta
Kvantitativne metode
6
Opredelitev elementov /strukture projekta Definiranje seznama aktivnosti projekta/brez ocenjevanja tveganj: Oznake aktivnosti Di (i=1,2,…,I) ali skupine aktivnosti, Opis aktivnosti Trajanje aktivnosti ti (i=1,2,…,I);
Predhodne aktivnosti,/zaporedje izvajanja aktivnosti
Izvajalci aktivnosti, ( prostorske, strojne ali kadrovske zmogljivosti )
Trenutek pričetka / zaključka projekta in druge časovne omejitve/razlike med pričetki izvajanja aktivnosti
Časovni in materialni normativi in elementi kalkulacije projekta, Oznaka aktivno sti
Opis aktivno sti
Dj 1
2
Trajanje
Predhod na aktivnost
ti
Di
3
4
Izvajalci
Časovne omejitve
Materialni in časovni normativi
Drugi pogoji
5
6
7
8
.. ..
Kvantitativne metode
7
4.2.2. Analiza optimalne izvedbe projekta
Naloge, ki jih v tej fazi izvajamo, razporedimo v naslednje skupine:
časovne analize projektov
opredelitev vnaprej določenih rokov – načrtovanje časovnega izvajanja in kritične poti,
načrtovanje stroškov,
načrtovanje zasedenosti uporabljenih zmogljivosti projekta.
Kvantitativne metode
8
Metode za izvajanje časovne analize projekta
Učinkovitost metode mrežnega planiranja je v razvitih postopkih analize proučevanih projektov in predvsem v metodah nazornega grafičnega prikazovanja projektov in rezultatov analiz.
Grafični prikaz mrežnega plana projekta se imenuje mrežnimi diagram.
Obstajajo tri vrste mrežnih diagramov:
časovni mrežni diagrami,
dogodkovni mrežni diagrami in
aktivnostni mrežni diagrami.
Kvantitativne metode
9
Časovni mrežni diagram
Aktivnostim priredimo povezave, dogodkom pa vozlišča.
Dolžina povezave je prirejena trajanju aktivnosti.
Odvisnost med aktivnostmi pri njihovem izvajanju predstavimo z navideznimi aktivnostmi.
Oznaka aktivnosti Di D1 D2 D3 D4 D5 D6 D7 D8 D9 D10
Opis aktivnosti
Trajanje (min.) ti
Predhodna aktivnost Di
Prijava potnikov Sortiranje prtljage Priprava letala Pregled potnikov Vodenje potnikov Izdelava dokumentacije Dostava dok umentov Odvoz prtljage Nakladanje prtljage Zaključne operacije
50 40 60 15 10 15 5 10 10 5
D1 D3 , D4 D1 D6 D2 D8 D5, D7, D9
Kvantitativne metode
10
Primer: Oznaka aktivnosti Di
Opis aktivnosti
Trajanje (min.) ti
Predhodna aktivnost Di
D1 D2 D3 D4 D5 D6 D7 D8 D9 D10
Prijava potnikov Sortiranje prtljage Priprava letala Pregled potnikov Vodenje potnikov Izdelava dokumentacije Dostava dok umentov Odvoz prtljage Nakladanje prtljage Zaključne operacije
50 40 60 15 10 15 5 10 10 5
D1 D3 , D4 D1 D6 D2 D8 D5, D7, D9
Čas (min)
10
20
30
40
50
60
70
80
Dj D1 D2 D3 D4 D5 D6 D7 D8 D9 D10
Kvantitativne metode
11
Dogodkovni mrežni diagram Ta oblika se uporablja, kadar je treba podrobneje analizirati medsebojno odvisnost izvajanja aktivnosti. Pravila prikazovanja MP
Povezave so usmerjene od leve proti desni
A 1
•
2
Vsaka aktivnost se začenja dogodkom – vozliščem.
Kvantitativne metode
in
zaključuje
z
12
Pravila prikazovanja MP
•
Če je izvajanje neke aktivnosti pogojeno z zaključkom neke druge aktivnosti, je končno vozlišče predhodne aktivnosti istočasno začetno vozlišče naslednje aktivnosti. A
B
1
2
3
•Povezovanje/pogoji izvajanja aktivnosti: zaključek predhodne – začetek naslednje – skupno vozlišče aktivnosti. •Začetek neke aktivnosti pogojuje zaključek več predhodnih aktivnosti: skupno vozlišče. B 2
A 1
C 3
Kvantitativne metode
4
13
Pravila prikazovanja MP
5. Začetek več aktivnosti pogojen z zaključkom predhodne aktivnosti, končna vozlišča p.a. z zač. Voz. N.a. 6. Dve ali več aktivnosti skupno začetno in končno vozlišče, - ni možna identifikacija - vpelje navidezne aktivnosti. Aktivnost
Predhodnik
A
-
B
A
C
A
D
B,C
C 3
A 1
D
C 2
4
5
MP lahko vsebuje poljubno število navideznih aktivnosti .
Kvantitativne metode
14
Pravila prikazovanja MP
9. V primeru, da začenja izvajanje aktivnosti z realizacijo določenega dela predhodne aktivnosti, se ta aktivnost deli na podaktivnosti. 10. V mrežnem planu se ne smejo pojavljati zanke.
11. Označevanje: Vi - dogodek , di¸- najzgodnejši trenutek naziv aktivnosti - nad aktivnostjo trajanje - pod aktivnostjo.
Vi di
Kvantitativne metode
15
Dogodkovni diagram- določanje dogodkov Določanja najzgodnejših trenutkov dogodkov Vi:
začetnemu dogodku projekta priredimo vrednost d0=0,
za vozlišče Vj poiščemo vsa začetna vozlišča aktivnosti Vi , za katere je Vj končno vozlišče,
med temi vozlišči izberemo tistega, pri katerem ima di največjo vrednost,
vrednost dj izračunamo kot vsoto di in trajanja aktivnosti tij.
d j max( di tij )
Kvantitativne metode
16
Primer: Oznaka aktivnosti Dj
Dogodki Začetni Končni i j
D1 D2 D3 D4 D5 D6 D7 D8 D9 D10
1 1 1 2 5 2 6 3 7 10
2 3 4 5 10 6 8 7 9 11
D2
6 65
15
D1 50
D4
2 50
Predhodna aktivnost Di
Prijava potnikov Sortiranje prtljage Priprava letala Pregled potnikov Vodenje potnikov Izdelava dokumentacije Dostava dok umentov Odvoz prtljage Nakladanje prtljage Zaključne operacije
50 40 60 15 10 15 5 10 10 5
D1 D3 , D4 D1 D6 D2 D8 D5, D7, D9
D9
7 50
10
D6
1 0
Trajanje (min.) tij
D8
3 40
40
Opis aktivnosti
10
D7 5
8 70
5 65
15
D3 60
9 60
D5 10
10 75
D10
11 80
5
4 60
Kvantitativne metode
17
Primer- označevanje dogodkov/vozlišč:
Oznaka aktivnosti Dj D1 D2 D3 D4 D5 D6 D7 D8 D9 D10
Dogodki Začetni Končni i j 1 1 1 2 5 2 6 3 7 10
2 3 4 5 10 6 8 7 9 11
Opis aktivnosti
Trajanje (min.) tij
Predhodna aktivnost Di
Prijava potnikov Sortiranje prtljage Priprava letala Pregled potnikov Vodenje potnikov Izdelava dokumentacije Dostava dok umentov Odvoz prtljage Nakladanje prtljage Zaključne operacije
50 40 60 15 10 15 5 10 10 5
D1 D3 , D4 D1 D6 D2 D8 D5, D7, D9
Kvantitativne metode
18
Aktivnostni mrežni diagram
Sestavljanje aktivnostnega mrežnega diagrama:
aktivnosti prikazujemo tabelarično - vozlišča grafičnega prikaza,
odvisnosti med aktivnostmi prikažemo s premicami/povezavami,
vrednosti povezav so minimalni časi (d ij) med pričetki predhodne Di in obravnavane aktivnosti Dj (lahko so večji od trajanja aktivnosti),
dodamo dogodek »začetek izvajanja projekta« in ga označimo s črko "s" in dogodek »konec izvajanja projekta«, ki ga označimo s črko "f",
vozlišča, ki predstavljajo aktivnosti, rišemo s pravokotniki,
vozlišči, za začetek in konec projekta, rišemo s krogi.
Kvantitativne metode
19
Metode časovne analize
Metode časovne analize mrežnih planov je možno deliti v dve skupini:
metode CPM ali metode kritične poti in metode PERT.
Pri metodi PERT se vrednostim aktivnosti prirejene po tri vrednosti, vsaki vrednosti trajanja je dodana verjetnost: realno, optimistično in pesimistično
Kvantitativne metode
20
Določanje kritične poti v mrežnem planu metoda CPM Osnovni časovni parametri se delijo v dve skupini: časovni trenutki - roki začetkov ali zaključkov aktivnosti, časovni intervali - trajanja aktivnosti in časovne rezerve.
Označevanje: Zj-začetek aktivnosti j, ZZj-najzgodnejši začetek aktivnosti j, PZj-najpoznejši začetek aktivnosti j, Kj-konec aktivnosti j, ZKj-najzgodnejši zaključek (konec) aktivnosti j, PKj-najpoznejši zaključek (konec) aktivnosti j, Tf-rok zaključka (končnega dogodka) projekta, tj-trajanje aktivnosti j, rj -skupna časovna rezerva aktivnosti j.
Kvantitativne metode
21
Dolčanje časovnih parametrov dejavnostnega mrežnega diagrama
Računanje terminov:
•Za začetek projekta se vzame koledarki termin ali čas 0 Najzgodnejši začetek in konec aktivnosti:
ZZj=max(ZZi+ti) ZKj=ZZj+tj Najpoznejši konec in začetek aktivnosti: PKj=min(PKi-ti) PZj=PKj-tj
Di
Opis aktivnosti
ti
ZZi
ZKi
ri
PZi
PKi
Kvantitativne metode
22
Primer - Idel:
Kvantitativne metode
23
Primer-IIdel
Kvantitativne metode
24
