L E T O X X I X , Š T . 37
P t u j , 16. s e p t e m b r a 1976
CENA 2 DIN
ZAČENJA SE RAZPRAVA O DELOVNEM GRADIVU ZA PROGRAME DELA ZBOROV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE OD LETOŠNJEGA SEPTEMBRA DO JULIJA 1977. DO KONCA OKTOBRA BI NAJ DELEGATI V POSAMEZNIH ZBORIH TUDI SPREJELI S VOJE LASTNE DEL O VNE PR OGRAME.
Gradivo za sestavo novega programa dela skupščine in njenih teles je že v juliju obravnavalo predsedstvo skupščine S R S in sklenilo, da ga pošlje vsem delegatom oziroma skupinam delegatov, samoupravnim interesnim skupnostim, vsem vodstvom dmžbeno-političnih organi zacij v republiki, ^sem občinskim skupščinam, izvrš n e m u svetu in republiškim upravnim organom, gospodar ski zborni d in drugim zainteresiranim. T o z name n o m , da s svojimi mnenji, predlogi in pobudami sodelu jejo pri oblikovanju delovnih programov zborov skupščine SRS že v fazi nastajanja. Delovno gradivo je raz deljeno na tematsko in zakonodajno področje in upošteva naloge skuj>ščine, ki izhajajo iz dokumentov d m ž beno-političnih organizacij,
njenih obveznosti pri spreje manju družbenoekonomskih in planskih d d c u m e n tov, obveznosti na zakonodajnem področju in iz pobud delegatov, delegacij in občin skih skupščin. Republiška skupščina bo obravnavala teme, ki izh^ajo iz njene pristojnosti in teme iz programov zborov skupščine SFRJ. S področja družben oe k a i o m s k e g a in družbeno političnega sistema ter druž benoekonomskega razvoja b o skupščina obravnavala 28 tem. Pri tem gre za vrsto analiz in ocen, ki n ^ bi pokazale, kako uresničujemo resolucije, stališča, priporo čila m sklepe, ki jih je skupščina SRS že sprejela. Gre tudi za obravnavo problematike in vprašanj, ki terjajo temeljito celovito analizo ter predloge za
Danes v Ormožu karavana prijateljstva Ob desetih d o p o l d n e bo danes v O r m o ž prispela k a r a v a n a prijatelj stva. O r g a n i z a t o r letošnjega tradicionalnega prijateljskega srečanja p o b r a tenih slovenskih in hrvaških občin je občina K r a p i n a . K a r a v a n a prijateljstva bo sestavljena iz 50 osebnih a v t o m o b i l o v , ki bd zjtTlraj o b 8. uri krenila iz Krapine in bo obiskala poleg O r m o ž a še P t u j , Slovensko Bistrico in R o g a š k o Slatino. Organizatorji k a r a v a n e b o d o v O r m o ž u pripravili krajši kulturni p r o g r a m . O r m o ž je d a n e s svečano okrašen, kajti ob 10. uri b o d o občani priča kali k a r a v a n o prijateljstva in tako s svojo prisotnostjo potrdili p o m e m b nost bratske in prijateljske manifestacije, ki je organizirana vsako leto. O b čani O r m o ž a , P t u j a in Slovenske Bistrice udeležite se k a r a v a n e prijatelj stva, ki b o danes obiskala vaša mesta. zk :
Ogorčen protest ptujskih občanov
njihovo nadaljnje samouprav n o in zakonsko urejanje ter delovanje v novem ustavnem sistemu sploh. Obravnavali bi naj izvajanje delegat*4cega sistema in dele gatskih oAiosov v skupščini S R Slovenije in v samo upravnih interesnih skup nostih, zlasti tistih, ki se vključi^ejo v skupščinski sistem. Pokazala bi n^ izvajanje delegatskega sistema v praksi in osvetlila dosedanje izkušnje iz dela SIS in
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
njihovega vključevanja v skupščinski sistem. Glede na poseben pomen razvoja kra jevne samouprave b o skup ščina še letos ocenila, kako se izvajajo stališča, priporočila in sklepi, k i j i h je za nadaljnji samoupravni razvoj krajevnih skupnosti v SR Sloveniji sprejela že pred enim letom. Slovenska skupščina bo sprejela tudi temeljne planske dokumente o gospodarskem razvoju v prihodnjem letu m spremljala uresničevanje republi^cega in zveznega sred njeročnega načrta razvoja. Že v jeseni načrtujejo na sejah zborov sklepanje samo upravnih sporazumov in dopolnil k dmžbenemu dogo voru o temeljih družbenega plana razvoja Slovenije za obdobje do leta 1980. To nalogo b o treba opraviti že d o k a i c a oktobra letos. O d m g e m delu programa dela slovendie skupščine, ki se nanaša na z a k o n o d ^ n o področje in zajema d t o r ^ 7 0 zakonov, b o m o napisali nekaj več prihodnjič. FF
Ocena javne razprave osnutka zakona o združenem delu v ptujski občini Včerajšnja občinska konferenca zveze sindikatov občine Ptuj je pote kala v luči ocene javne razprave osnutka zakona o združenem delu v okviru občine. Za to konferenco je komisija za samoupravljanje pri občinskem svetu zveze sindikatov občine Ptuj pripravila s k r b n o izdelano poročilo, ki ponazarja potek javne razprave v občini P t u j . V sklepnem delu tega gradiva je zaslediti tudi nekatere značilnosti jav ne r a z p r a v e , o katerih s m o več ali manj že poročali, pa ne b o odveč, da jih znova osvetlimo. Na prvem mestu velja omeniti kvaliteto javne razprave, ki ne zadovoljuje, nadalje se tu pojavlja še pasivno spremljanje javne raz prave; del krivde za to je iskati p o n e k o d tudi pri razlagalcih samih, saj so se oprijemali raje zapletenega izrazoslovja o s n u t k a z a k o n a in vsebine z a k o n a niso primerjali z ocenami analiz lastne s a m o u p r a v n e organiziranosti. O si romašni vsebini javne razprave osnutka z a k o n a o združenem delu p o r o č a j o tudi iz tistih delovnih sredin, kjer so razlago zakona prepustili ,,sindikalni komisiji ali celo predsedniku osnovne organizacije sindikata in p o d o b n o ; ob tem so organi upravljanja in strokovne službe bile le o p a z o v a l k e . Kljub naštetim pomanjkljivostim je j a v n a razprava o osnutku z a k o n a o združenem delu mobilizirala široke množice delovnih ljudi k razmišljanju in ne s a m o to, temveč tudi na pot korenitih s p r e m e m b s a m o u p r a v n e orga niziranosti lastnega okolja, ki so ob analizah lastne s a m o u p r a v n e organizi ranosti spoznali številne luknje v spletu organizacijskih oblik, d o h o d k o v nih in s a m o u p r a v n i h o d n o s o v . MG
S protestnim zborovanjem, ki je bilo v Ptuju, 14. septembra na prostoru med blagovnico Mercator in trgo vino Volan, so se občani in delovni ljudje ptujske občine pridružili valu protestov za radi neizpolnjevanja 7. člena državne pogodbe, ki govori o manjšinskem vprašanju in
proti nj^različnejšim oblikam provokacij avstrijskih naciona listov, šovinistov in ekstremistov zoper slovensko in hrvatsko manjano v Avstriji. Odnose med državama pa je v zadnjem času m o č n o skalila še odločitev o preštevanju slovenskega življa in s tem ugotavljanja slovenske manjane v Avstriji. Skozi ves kulturni program, ki so ga za to priložnost pripravili dijaki in delavci, je vel duh 7. člena državne pogodbe in solidarnost z bojem manjšin ter odločna podpora za polno uveljavitev 7. č l e n a V imenu delovnih ljudi in občanov je protest ptujske občine prebral Ivan Nahberger, predsednik osnov ne organizacije ZSMS AGIS. MG
Vzroki nastalih izgub v gospodarstvu Iz analize polletnega poslovanja delovnih organizacij in TOZD v ptujski občini je razvidno, da so gospodarski rezultati vse prej kot ugodni. Kar 37 delovnih organizacij je, sicer predvsem zaradi novega obračunskega sistema, poslovalo z izgubo, dejansko pa imajo izgubo 4 delovne organizacije. Vzrokov za takšno poslovanje je več. Storilnost je padla, saj je od predvidenega 9% povečanja dosežena le stopnja v višini 1,1%. Uspešnost poslovajna je manjša, kar ima za posledico manjša sredstva za lastno reprodukcijo kot tudi družbeno produkcijo. Tudi osebni dohodki so glede na nedoseganje storilnosti narasli, analiza pa je pokazala, da se je plačilna sposobnost delovnih organizacij izboljšala in da je finančna disciplina večja. V obdobju, ki je pred m mi je potrebno v vseh delovnih organizacijah proučiti vzroke zaostajanja storilnosti in jih čimprej odpraviti. Prav tako je potrebno proučiti stroške in povečati delovno disciplino. Ugotoviti je treba vzroke rasti osebnih dohodkov, njihovo skladnost s samoupravnimi sporazumi in predlagati ukrepe za delitev sredstev, kjer je to potrebno. Naše gospodarstvo se kljub pogovorom in opozarjanju še premalo zaveda, da je odvisno od trga. Delovne organizacije morajo biti pripravljene na padec povpraševanja po določenem izdelku in ne smejo delati na zaloge. Zaradi tega je potrebno povečati odgovornost pri sklepanju poslovnih dogovorov in spoštovati pogodbene roke. Potrebno pa je tudi poznavanje tržišča. Na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Ptuj je bilo povdarjeno, da bo v času, ki je pred nami potrebno celovito oceniti delo vodilnih struktur v posameznih delovnih organizacijah tako v odnosu do uresničevanja ustave, osnutka zakona o združenem delu kot v odnosu do interesov gospodarstva v občini kot celoti. Razprava o gospodarskih gibanjih v prvem polletju, ki jo bodo v delovnih organizacijah organizirale osnovne orgnizacije sindikata, mora biti usmerjena v razpravo o obstojajočem stanju in k predlogom, kako to stanje izboljšati. Ni potrebno posebej povdarjati, da mora zajeti vse delovne ljudi in da njihovi predlogi in mnenja ne smejo ostati brez ustrezne^^ odmeva. Nevenka Dobljekar
16. IX. 1961-1976
Naših dragocenih petnajst let Na današnji dan pred 15 leti, 16. septembra 1961 leta, so se v Ptuju sestali na p r v o s k u p n o sejo občin ski sveti Zveze sindikatov H r v a t s k e in Slovenije občin C a k o v e c , Ptuj in Varaždin. Na seji, ki je bila v delavskem d o m u Franca Krambergerja, so bili sprejeti sklepi o orga niziranih in trajnih oblikah sodelo vanja med delovnimi ljudmi podravskih hrvaških in slovenskih občin. C a s potrjuje, da so takrat sprejeti sklepi postali zelo drago ceni, zgodovinski, še zlasti zato, ker je sodelovanje iz leta v leto pridobivalo na vsebini, kvaliteti in o b s e g u . P r i d r u ž i l i so se t u d i občinski sveti Zveze sindikatov občin O r m o ž , Koprivnica, Sloven ska Bistrica in Krapina, v tem letu pa se b o pridružil tudi Občinski svet Z S S občine Maribor, kar j e lepo priznanje petnajstletnemu uspešnemu sodelovanju. Sodelovanje v minulih 15 letih je bilo p l o d n o in vsebinsko zelo bogato, spletene so bile pristne prijateljske vezi med delovnimi ljudmi hrvaških in slovenskih občin, kar je dragocen prispevek pri utrjc\anju najdragocenejše pridobitve našega n a r o d n o o s v o b o d i l n e g a b o j a in s o c i a l i s t i č n e revolucije — bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narod nosti. Deset in deset tisoč delavcev je v teh letih izmenjalo izkušnje v g o s p o d a r s k e m , s a m o u p r a v n e m in političnem življenju, kulturne in športne prireditve. Deset in deset tisoč delavcev, kmetov, borcev NOB, mladih in pionirjev se je
Dragi bralci Danes vas je Tednik zopet obiskal v povečanem obsegu, kar sta nam omogočila kolektiva Kmetijskega kombinata Ptuj in Mesokombinata ,.Perutnina" Ptuj. Obema kolektivoma hvala! Več o velikih delovnih uspehih obeh kolektivov preberite na strani 6 in 7. Poleg številnih drugih zanimivosti vas posebej opozarjamo na stran 5, kjer boste lahko zvedeli vse o nalogah v pripravah na refe rendum za občinski samoprispevek za zgraditev šolskega prostora na območju ptujske občine. Uredništvo
Na protestnem zborovanju v Ptuju se je zbralo nad 5 0 0 0 občanov in mladine.
F o t o . R.
srečevalo na delavskih praznikih, proslavah ob obletnicah delav skega samoupravljanja ter obletni cah d r u g i h m e j n i k o v iz n a š e skupne revolucionarne preteklosti in socialističnega samoupravljanja. Vsakič srečanja znova in znova potrjujejo, k a k o spoštujemo drug drugega, kako se veselimo uspehov vsakega zase in skupnih uspehov, ker p o z n a m o n a p o r e , ki so bili potrebni za vsak uspeh, za vsak napredek. Naša srečanja in s k u p n o delo potrjujejo, k a k o znata dela vec in kmet, brez velikih besed, izraziti in ceniti našo povezanost in čuvati dragocen sad našega n a r o d n o o s v o b o d i l n e g a boja, brat stvo in enotnost naših narodov in n a r o d n o s t i , ki služi za vzgled vsemu svetu. Petnajst let je za nami. Ponosni in zadovoljni se o z i r a m o na preho jeno pot, ki j o imenujemo bratstvo, prijateljstvo in enotnost. Doseženi uspehi in izkušnje nas o b v e z u j e j o , d a še b o l j s m e l o s t o p a m o po začrtani poti, poti, kf sta nam j o začrtala ZKJ in tovariš TITO. Pred nami je m n o g o novih skup nih nalog. V sindikatih si b o m o zlasti prizadevali, da b o d o nosilci sodelovanja delavci in njihove temeljne in druge organizacije združenega dela. Ž e l i m o , da se v sodelovanje vidneje vključijo tudi skupščine in izvršni sveti občin, skupščine in izvršni odbori samo upravnih interesnih skupnosti, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, družbene organizacije in društva, da b o m o v naslednjih 15 letih dosegli še večje uspehe na vseh področjih dela in družbenopolitičnega delovanja. Ob 15-letnici predlagamo skupščinam občin Cakovec, Koprivnica, Krapina, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin, da v letu 1976 podpišejo listino o p o b r a t e n j u . O b 15-letnem jubileju velja izreči iskrene čestitke vsem delovnim ljudem in o b č a n o m bratskih občin, katerim se pridružuje tudi uredni štvo R a d i o — Tednik P t u j . Feliks Bagar
KAKO UREDITI CENTRALNO SMETIŠČE OB DORNAVSKI CESTI Pred k r a t k i m so se sestali o b č a n i naselja Brstje in o d l o č n o postavili vprašanje, k a k o d o l g o se bo še sežigalo na s m e t i š č u , onesnaževalo zrak, okolje in pitno vodo? Tega sestanka so se udeležili predstavniki krajevne s k u p n o s t i Ptuj in k o m u n a l n e g a podjetja, ki opravlja odvoz smeti v g r a m o z n o j a m o v Rogoznici. Pred nekaj meseci j e bilo k o m u n a l n o podjetje postavljeno p r e d dejstvo, k a m uvažati smeti sedaj, k o zaradi gradnje HC SD 2 in ureditve nabrcžin na prejšnje m e s t o t o ni več m o g o č e . Izdana j e bila n a m r e č p r e p o v e d odlaganja smeti o b dravskili birih. Organizacija, ki odvaža smeti ni imela n o b e n e nove lc4caci|e, čeprav so skupaj s krajevno s k u p n o s t j o in s k u p š č i n o o b č i n e p r e d h o d n o že v e č t o a t iskali m o ž n o s t i u r e d i t v e nove lokacije za s m e t i š č e . T o d a , ker j e v e d n o več nezgorljivih p r e d m e t o v plastike in p o d o b n o , j e bilo m n o g o težje najti pravo lokacijo. T r e n u t n o j e bila najboljša rešitev, da o b s t o j e č e g r a m o z n e jame zasujejo in jih t a k o p o n o v n o o b n o v e , da p o s t a n g o zemljišča r o d o v i t n a . Z a t o j e nastala z a č a s n a lokacija v g r a m o z n i h j a m a h o b Domavski cesti.
Zemlja na kateri živi in gospodari o b č a n , v zadnjem času m o č n o vpliva na svoje naravno okolje in spremi iq a p r v o t n o sliko pokrajine. D a n d a n e s na splošno uporabljamo večje količine k e m i č n i h snovi proti škodljivcem, boleznim in plevelu. Mnoge od njih so t u d i strupi, ki zastrupljajo naravo in človeka. Prav zaradi tega v e č i n o t e h o d p a d k o v ljudje odmetavajo na centralno smetišče, kjer se je s pravilnim ravnanjem m o g o č e njihovi nevarnosti izogniti. / O b č a n i naselja Brstje so bili zelo o g o r č e n i , zakaj j e bila d o l o č e n a lokacija prav na t e m m e s t u . Najbolj so bili o g r o č e n i z a t o , ker velikokrat t e snovi gorijo, povzročijo dim, smrad in onesnažujejo c e l o t n o d c o l i c o . Predstavnik k o m u n a l n e g a podjetja j e v p o d r o b n o s t i obrazložil, k a k o se bo v b o d o č e uredilo smetišče in verjetno b o d o t u d i uspeli, da snovi ne b o d o sežigah čeprav so ugotovili, dii sežigajo o b č a n i sami, d e l n o pa delovne organizacije,ki odvažajo p r e d m e t e , ki jih j e treba u n i č i t i . Razumljivo j e , da b o rodilo uspeh le, č e b o k o m u n a l n o podjetje temeljito pristopilloo k urejevanju in usklajevalo s stališči skupne d r u ž b e n e samozaščite vseh o b č a n o v . ap
Nadaljujejo delo brigadirjev Poročali smo že, d a j e p o k o n č a n i mladinski delovni akciji Slovenske gorice 7 6 ostalo še okrog 2 in pol kilometra nezasutega j a r k a , v k a t e r e g a so položili v o d o v o d n e cevi. Mladi k o m u n a l n e g a podjetja v Ptuju so sprejeU o b v e z n o s t , d a b o d o delo s prostovoljnim d e l o m d o k o n č a l L
800 tisoč dinarjev za Posočje Po podatkili so v občini Slov. Bistrica zbrali d o 1. septembra 7 9 1 . 9 4 1 dinarjev kot pomoč Posočju. To pa p o m e n i 75 o d s t o t k o v od predvidene vsote. Iz p o d a t k o v j e razvidno, da so v ta n a m e n največ prispevah v delovni organizaciji IMPOL Slov. Bistrica in to 4 3 3 . 0 9 2 dinarjev. Med uspešnejšimi pa so bili še v 1X)ZD U P Slov. Bistrica s 64*251 in v EMl Poljčane s 4 5 . 6 7 2 diiiarji. Še v e d n o ugotav^ajo, da vse organizacije niso e n a k o uspešno pristopile k akciji zbiranja sredstev za p o m o č Posočju z a t o priča kujejo, d a b o d o v naslednjem o b d o b j u p o s a m e z n e delovne orga nizacije z a m u j e n o nadoknadile. V. H.
Mladi iz Komunalnega podjetja Ptuj pri prostovoljnem delu. F o t o : .1. S.
V pričakovanju zdomcev o b č i n s k i k o n f e r e n c i S Z D L Slov. Bistrica ustanovili p o s e b n i k o o r d i nacijski o d b o r , katerega osnovna skrb je zaposlovanje z d o m c e v . V ta prizadevanja je a k t i v n o vklju č e n t u d i o b č i n s k i svet ZSS. Skupno ugotavljajo, da pri zaposlovanju z d o m c e v , predvsem m o š k e delovne sile, ne bo t e ž a v , saj j e v o b č i n i več organizacij združenega dela v katerih o b č u t n o p o manj kuje delovne sUe. N e k o l i k o težje b o z zaposlitvijo žensk. V . Horvat
Na redni seji upravnega o d b o r a A e r o k l u b a Ptuj so oceruli prire ditev padalski pokal Ptuja, ki je bila pretekli mesec v P o d l e h n i k u in ugotovili, d a j e bila uspešna t a k o organizacijsko k o t f i n a n č n o . Vodje posameznih sekcij so p o r o č a l i o delu, iz poročil pa j e razbrati, da so sekcije d o b r o delale, saj so prejele številna
za čas od 1. 1. 1973 do septembra 1975 pa si let, kot pravimo, niti od kupiti ne bi mogel. Zaradi tega je upravni odbor Za družne zveze SRS že na svoji seji, 18. 2. 1976 sklenil, da predlaga Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS spremembo pogodbe v tem smislu, da bi se (udi po 31. 12. 1975 skle njeno zavarovanje uveljavilo lahko za nazaj od 1. 1. 1973 dalje, in ne samo za eno le(o. Skupščina Skupnosri pokojnin skega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je na svoji seji 15. 7. 1976 sprejela predlog Zadružne zveze v (em smislu, da se čas od 1. 1. 1973 lahko š(eje v pokojninsko in in\alidsko zavarovanje vsakemu kmetu — kooperan(u, ki se bo za varoval najkasneje do 31. decem
Krompir -velikan Prava redkost ie takle krompir spričo letošnje slabe letine, k o so zaradi suše in krompirjeve plesni ostali gomolji bolj drobni. No, izjeme so povsod, tako kot narava, tudi krompir od njive d o njive postreže s kakšnim presenečenjem. Tako se je primerilo zakoncema Šalamun iz Pacinja, da sta na svoji njivi med številnimi drobnimi gomolji izkopala tudi tegale velikana. Lepo očiščen tehta - nič manj k o t 7 3 3 gramov. Po sedanji tržni ceni krompirja je vreden natanko 4 dinarje in 85 par. To bi bila računica, če bi bili sami taki, žal pa je t o le redka izjema . . .
Vsi člani samoupravnih organov v tovarni glinice in aluminija , 3 o r i s K i d r i č " Kidričevo so p r e d dnevi dobili informacijo o poslovanju T O Z D v prvem polletju 1 9 7 6 , ki sta j o pripravila sektor za organizacijo in načrtovanje ter finančni sektor. S t o informacijo so se seznanili tudi člani delovne skupnosti p r e k o svojih delegatov, ki j i h zastopajo v DS T O Z D in v n e k a t e r i h s i n i i k a l n i h skupinah, ki so bolj aktivne. Iz te informacije j e razvidno, da v glavnem niso bili doseženi tisti rezultati, ki so bili pričakovani v z a č e t k u leta, pa tudi pozneje o b rebalansu plana. Vzrokov za t o je vsekakor v e č , glavni pa j e v t e m d a TOZD tovarna ^ i n i c e svojega proizvoda ne izvaža, kot prejšnja leta, ker niso bile uspešno sklenjene p o g o d b e , predvvsem zaradi cen. Iz r a z č l e m b e finančnega rezultata j e ugot o v s e n o , d a j e slab finančni r e z u l t a t posledica e k s t e m e prodaje, t a k o na d o m a č e m trgu, kot v izvoz. N i č boljše ni tudi v drugih T O Z D , saj bi t u d i v T O Z D tovarne aluminija bil finančni rezultat še bolj n e u g o d e n , č e ne bi bilo prodaje zalog iz leta 1 9 7 5 . Vzrok je treba iskati v neurejenih razmerah glede cen na d o m a č e m tržišču, ki jih bo treba v najkrajšem času u r e d i t i , d r u g a č e b o nastala še težja situacija, ker se b o d o izčrpale tiste rezerve, ki se hranijo za čas rekonstrukcije elektroliz. To je stanje v dveh najmočnejših proizvodnih T O Z D , e n a k o pa niso dosti na boljšem tudi ostale T O Z D , ki so prav t a k o brez svoje krivde p o d I^aniranim s t a n j e m Razumljivo, d a je v tej informaciji t e ž k o r e č i kaj konkretnejšega, t o d a brez dvoma b o o vsem stekla široka razprava, t u d i na z b o r i h delavcev. Brez dvoma b o d o morali vsi zaposleni dati vse od sebe, da se stanje čimprej p o p r a v i , saj j e še k a k o p o m e m b e n delež slehernega proizvajalca na k a r ne sme niče p o z a b i t i . F.Meško
priznanja. Razprava j e tekla t u d i o o s n u t k u temdjev plana letalske mreže Slovenije za obdobje 1976 - 1 9 8 0 . Ptujski A e r o k l u b se b o poskušal vključiti v s p o r a z u m , ki predvideva poleg športnega še t u r i s t i č n o in gospodarsko dejav nost l e t a h š č . V t a n a m e n naj bi združevali p o t r e b n a finančna sred stva.
PROSIA VA DNEVA SLOVENSKEGA SODSTVA V PTUJU številnim proslavam dneva slovenskega sodstva, se je v petek, 10. s e p t e m b r a , p r i d r u ž i l a še proslava, ki j o je pripravilo občin sko sodišče v P t u j u . Svečanosti so se ob tej priložnosti poleg repub liške sekretarke za pravosodnje, organizacijo u p r a v e in p r o r a č u n in članice IS SRS Eve Nagličeve, udeležili še republiška podsekre tarja Alojz D o m n j a n i n in Ivo Rau, predsednik vrhovnega sodišča SRS Jože Pavličič, predsednik okrožnega sodišča Maribor B r a n k o Vizovišek, o k r o ž n i javni tožilec Viktor Lešnjak in predstav
niki družbeno-političnega življenja občine P t u j in drugi gostje.
Kmetje kooperanti se še vedno lahko pokojninsko in invalidsko zavarujejo od 1. 1. 1973 dalje Po dosedanji pogodbi o izvaja nju pokojninskega in invalidskega zavarovanja krnetov v SR Sloveniji so se tisti kmetje, ki so sklenili za varovanje do 31. 12. 1975 lahko za varovali za nazaj, in sicer od 1. 1. 1973, če so seveda na ta dan izpol njevali predpisane pogoje. Tisti, ki pa se do 3 1 . 12. 1975 ni zavaroval, je imel pravico, da se zavaruje le za eno lelo nazaj, pa čeprav je že prej izpolnjeval vse predpisane pogoje. To stanje je postalo nevzdržno (udi zaradi lega, ker si zavarovanec nili proti plačilu ustreznega prispevka ni mogel zagotoviti zavarovanja od 1. 1. 1973, pa do enega leta nazaj pred sklenitvijo zavarovanja. Če bi se kmet npr. zavaroval septembra 1976, bi se mu všlelo v zavarovanje lahko le eno lelo na zaj, torej od septembra 1975 dalje,
Nič kaj ugodni rezultati v TGA Kidričevo
Predlog za letalsko pristajalno stezo pri TGC
Slovenska Bistrica
Iz območja občine Slov. Bistrica j e p r e d leti odšlo na delo v tujino večje število prebivalcev. Mnogi o d r^ih so v tujini že v e č l e t , z a t o si žslgo vrnitve v d o m a č e okolje. Ta ugotovitev j e za o b č i n o zelo p o m e m b n a , saj jim bo p o t r e b n o zagotoviti u s t r e z n a delovna m e s t a ali o m o g o č i t i opravljanje zasebnih o b r t i , č e imajo za to- u s t r e z n o kvaUfacijo in t u d i sredstva za delo v d o m a č e m kraju. Da bi ta problem kar najuspešnejše reševali so pri
Slov. Bistrica
Proslavo je začel J o ž e Vidovič, predsednik občin, sodišča v Ptuju bra 1977, seveda, če je na (a dan iz polnjeval predpisane pogoje 2. čle Proslava dneva slovenskega na P O G O D B E O IZVAJANJU sodstva v Ptuju je sovpadala s POKOJNINSKEGA IN INVA k o n č a n j e m s a n a c i j s k i h del v LIDSKEGA ZAVAROVANJA zgradbi sodi šča. O tem je na KMETOV V SR SLOVENIJI, kjer proslavi govoril predsednik občin je določeno: skega sodišča v P t u j u , J o ž e Vido ,,Las(nos( zavarovanca lahko vič. B r a n k o Vizovišek, predsednik pridobi oseba, iz 1. člena (opravlja okrožnega sodišča M a r i b o r , se je v v SR Sloveniji z osebnim delom slavnostnem govoru dotaknil kmerijsko dejavnosi pa ni obvezno številnih perečih p r o b l e m o v , s zavarovan po kakšni drugi osnovi katerimi se delavci pravosodnih in se odloči za zavarovanje) (e po o r g a n o v d n e v n o s r e č u j e j o in godbe pod pogojem da združi svoje poudaril, da b o izvajanje sodnih delo in delovna sredstva z zadrugo, funkcij toHko bolj učinkovito, z obratom za kooperacijo ali z dru kolikor b o d o močnejša družbena go organizacijo združenega dela hotenja za krepitev zakonitosti in (nadalje: organizacija) in da dosega uveljavljanje samoupravnih v proizvodnem sodelovanju v kole razmerij. V imenu občinske darskem letu v povprečju najmanj skupščine in družbenopolitičnih najnižji kalkulativni osebni doho organizacij je zbor pozdravil Oton dek določen z družbenim dogovo Polič, podpredsednik S O P t u j . Z a rom. V dohodek iz proizvodnega slavnostni utrinek na proslavi je sodelovanja se šteje tudi osebni do poskrbel k o m o r n i moški pevski hodek, ki ga je kmet — kooperant zbor, ki je pod vodstvom profe dosegel v delovnem razmerju z sorja B r a n k a Rajšterja zapel nekaj manj kot polovico delovnega časa pesmi. pri delovni organizaciji, s katero proizvodno sodeluje." Sprememba pogodbe bo >>bjavljena v Uradnem listu SR Slo venije štev. 2 1 / 7 6 , ki bo izšel okrog 15. 9. 1976. i Letošnja izredna suša v juniju in Ptuj, 14. septembra 1976. KMEIIJSKI KOMBINAT PTUJ I juliju je povzročila precej p r e O B R A T KOOPERACIJA I glavic našemu kmetijstvu, p o s e b n o
Predsednica sveta delovne skupnosti občinskega sodišča P t u j , Angelca Terbučeva je p e t k o v o slovesnost izrabila za t o , da je delavkam, ki so zveste delovni skupnosti občinskega sodišča v Ptuju že več deset let podelila jubi lejna priznanja. Prejele so jih Angela H o č e v a r za 30-letno delo. Ivanka Šatej in Marija R o z m a n za 20-letno delo in M i n k a M u a d n a za 10-letno delo v skupnosti občin skega sodišča v P t u j u . Delavci pravosodnih organov pa so v proslavo dneva slovenskega sodstva vključili še š p o r t n a tekmo vanja v kegljanju, p i k a d u , strelja nju z zračno p u š k o in šahu. Naj boljši v posameznih disciplinah so
Branko Vizovišek, predsednik okrožnega sodišča v Mariboru je bi! slavnostni govornik. Foto: R prejeli p o k a l e ; izročil jih je Ivan R o z m a n , predsednik O O sindikata občinskega sodišča Ptuj in izrazil željo, da postanejo š p o r t n a sre čanja med delavci pravosodnih organov občine Ptuj tradicionalna. MG
Suša prizadela govedorejo
RAZPRAVE V TGA KIDRIČEVO
Izjeme so povsod, tudi pameten kmet ima včasih debel krompir. Beseda in slika: M. OZMEC
Na zadnji seji poslovno koordinacijskega sveta v tovarni glinice in alu minija je bila vsekakor najbolj zanimiva razprava o planu financiranja za mesec september, v kateri so člani sodelovali z konkretnimi vprašanji in do bili tudi ustrezne o d g o v o r e . Nič manj pa ni bilo živahno ob razpravi o sa m o u p r a v n i h s p o r a z u m i h o temeljnih planov Ljubljanske b a n k e in njenih poslovnih enot za o b d o b j e 1976—1978. Ker je tudi delovna organizacija tovarne glinice in aluminija ,,Boris K i d r i č " Kidričevo ustanovitelj te b a n k e in se v poslovanju povezuje p r e k o podružnice LB v M a r i b o r u , je razumljivo zanimanje delovne organizacije za tak s a m o u p r a v n i s p o r a z u m . T o še toliko bolj, ker v naslednjem petlet-" nem o b d o b j u pričakujejo v T G A prav od te b a n k e za realizacijo svojega j razvojnega p r o g r a m a z n a t n a sredstva, zato je podpis s a m o u p r a v n e g a spo-1 razuma za delovno organizacijo T G A izrednega p o m e n a . F. M e š k o j
pa j e prizadela živinorejce. Č e p r a v je kasnejše deževje razmere n e k o l i k o popravilo, kljub temu obstaja bojazen, da ne b o dovolj k r m e za p r e h r a n o živine in d a b o marsikateri živinorejec moral p r o b l e m rešiti t a k o , d a b o n e k ^ živine prodal v zakol, kar je vseeno bolje k o t p a d a bi vse živali skozi z i m o gladovale. Na zadnji seji delavskega sveta o b r a t a za kooperacijo K K P t u j s m o tudi slišdi, da je T O Z D Mlekarna v mesecih suše zbrala veliko manj m l e k a k o t o b i č a j n o , kar ie tudi prizadelo kolektiv ptujske m l e k a r n e . Sedaj se stanje že vidno popravlja, p r o m e t z m l e k o m se povečuje in s tem tudi rezultati poslovanja. mš . . .
Za naše o b m o č j e j e p o t r e b n o vključiti letalstvo za kmetijske p o t r e b e o č e m e r že tečejo razgo vori s Kmetgskim k o m b i n a t o m Ptuj. Na seji j e bil dan t u d i zanimiv predlog, da naj bi pri T u r i s t i č n o gostinskem centru uredili pristajahio stezo za š p o r t n a in turistična letala. Predlog je prav gotovo vreden p o z o r n o s t i , d o realizacije pa l a h k o pride, č e b o KK Ptuj pokazal razumevanje in dal n a voljo u s t r e z n o zemljišče. Sodobni turizem zahteva svoje in č e ne želimo zaostajati in izkori stiti vse m o ž n o s t i T u r i s t i č n o go stinskega centra, j e p o t r e b n o še marsikaj u r e d i t i Pripravljen j e že tudi osnutek p o g o d b e , ki ga b o d o poslah delovnim in drugim organizacgam, ki bi želele rezervirati p o l e t e z letalom Česna, k i sprejme poleg pilota še 5 p o t n i k o v . Prevoz j e ugoden predvsem za razna p o slovna potovanja, nagradne izlete in p o d o b n o . m. g.
Kako s prodajo odpadnega materiala Da o d p r o d a j a o d p a d n e g a mate riala članom kolektiva v T G A še ni povsem urejena, so ugotovili že v prejšnjem poslovno koordinacij skem svetu t a k o pa je delno še tudi d a n e s . Č e p r a v bi odprodaja morala potekati v skladu z določili poslovnika, vendar to ni urejeno. §e vedno se namreč dogaja, da leži v p o e d i n i h T O Z D p r e c e j o d p a d n e g a materiala, vsaj t a k o smatrajo tisti, ki bi ga radi kupili, katerega bi bilo treba pregledati in ugotoviti, če je še za u p o r a b o ali p a se ga l a h k o o d p r o d a . Z a t o b o treba dejavnost komisij bolj poživeti, da ne bo nepotrebnih neso glasij v kolektivu, v zvezi z vpra šanjem o d p r o d a j e odpadnega materiala! E. Meško
Uspešno delo civilne zaščite v okviru Kmetijskega k o m b i n a t a Ptuj uspešno deluje štab civilne zaščite, ki r e d n o skrbi tudi za izobraževanje svojih č l a n o v . Skupaj z o d d e l k o m za ljudsko o b r a m b o pri skupščini o b č i n e Ptuj je m e d drugim organiziral 2 4 5 - u m e tečaje za p r i p a d n i k e gasilsko-tehnicnili reševalnih e n o t in več tečajev za prvo p o m o č . S t e m so usposobili že nad 150 p r i p a d n i k o v teh e n o t . Svoje znanje so ti tudi p r a k t i č n o demonstrirali n a nedavni vaji, ki je bila v okviru krajevne s k u p n o s t i Ptuj. mš . . .
Rast zaposlovanja Analiza gospodarjenja v prvem polletju letošnjega leta v delovnih organizacijah na o b m o č j u ptujske o b č i n e kaže tudi precejšnjo rast zaposlovanja, kar za več k o t 5 o d s t o t k o v . V e n d a r ta prikaz ni realen zaradi tega, ker p o d a t k i zajemajo tudi sezonske delavce in z a č a s n o o d p r t a delovna mesta. N a podlagi tega laliko s k l e p a m o , da zaposlovanje raste p o č a s n e j e k o t je bilo p r e d v i d e n o v letnem p l a n u , ki ga d o koffica leta n e b o m o d o s e g i . Pri tem je t r e b a upoštevati tudi previdnost delovnih organi zacij, d a n e zaposlujejo eksten zivno. N. D.
Leta 1873. je pesnik in večni popotnik Slovenskih goric. Boiidar Flegerič takole zapel: V krogu naše veselice raja krščanski čas; tudi Kogovske senice čuje se veseli glas
Krajevna skupnost Kog se je organizirala leta 1964. in t o idili čno KS sestavlja 6 vasi: Jastrebci, Vodranci, Vitan, Lačaves, G o m i l a pri Kogu in Kog. V vaseh živi in dela o k r o g 1150 k r a j a n o v , ki se ukvarjajo predvsem s kmetij stvom. V teh krajih se ni razvila ne obrt, ne industrija. E d i n a delovna organizacija je kooperacijska eno ta KK J e r u z a l e m iz O r m o ž a , ki r e d n o zaposluje o k r o g 40 ljudi. Del krajanov dela d o m a na svoji zemlji, na polju ali v vinogradih, preostali del pa si svoj k r u h služi v delovnih organizacijah v O r m o ž u in L j u t o m e r u . Krajani so se s s a m o p r i s p e v k o m , ki je bil izglaso van v juliju, odločili, d a z zbranim d e n a r j e m a s f a l t i r a j o še n e k a j preostalih važnejših poti, da bi jih t a k o zbližale z O r m o ž e m in drugi mi k r a j i . U r e d i t i n a m e r a v a j o prosvetno d v o r a n o , pokopališče in gramozirati nekatere klance. . . B o j u j e j o " se, d a zgradijo v pet letnem razvoju Se več v o d o v o d n e mreže. Doslej so napeljali že okrog 30 km v o d o v o d n e napeljave, ki se ga v vasi G o m i l a , Kog, Jestrebci in Lačaves. Krajam so d o zdaj za asfaltira
Trdo delo v idiličnem okolju krajevne skupnostiKog nje v l o ž i l i m n o g o d e n a r j a in lastnega dela. V zadnjem času so krajani o b minimalni družbeni pomoči za ceste prispevali o k r o g milijon 170 tisoč dinarjev. Krajevna s k u p n o s t , kot zatrjuje j o njeni prebivalci, je v preteklosti in tudi v sedanjosti vedno bila družbeno organizirana sredina. Na Kogu je bil d o m a Jože Kerenčič, zato je p o t r e b n o in prav, da se njegova revolucionarnost odraža
Idilični Kog obdajajo sadovnjalii
Mogočna med bučami
Občudovanja vredni velikan.
V Cirkovcah zbrali za ceste 111.800 dinarjev v krajevni s k u p n o s t i Cirkovce so zaključili z akcijo vpisa posojila za slovenske ceste. Akcija j e bila d o b r o zastavljena. O akciji vpisa je razpravljala in imenovala komisijo krajevna k o n f e r e n c a SZDL. Kas neje se j e svet KS Cirkovce vključil v akcijo in j o tudi uspešno k o n č a l . Q a v n o breme vpisa j e bilo le na nekaterih organih krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Cirkovce j e zbrala za ceste 1 1 1 . 8 0 0 dinarjev. Največ so vpisali v vaseh Cirkovce, Dragonja vas in Šikole. Tudi obrtniki so se „pogumno" vključili v akcijo vpisa posojila. Taico so štirje o b r t n i k i iz KS Cirkovce vpisali 40.000 din. Krajevna s k u p n o s t Cirkovce seje z zbranimi sredstvi približala pred videni vsoti, k i j e bila d o l o č e n a p o o b č i n s k i h merilih. zk
Predlog za preimenovanje naselja Delegati sveta krajevne skupno sti Cirkovce so razpravljali in ugotovili upravičenost zahtevka za preimenovanje del naselja Gaj pri Pragerskem v Stražgojnco. Del naselja spada po teritorijalni razdelitvi k o b č i n i Ptuj, krajev nemu uradu in KS O r k o v c e , po m a t i č n i službi pa k m a t i č n e m u uradu Pragersko in k pošti Pragersko. Krajani G ^ a imajo zaradi t e h razdvojenosti vrsto težav in so mnenja, da se naselje G ^ preimenuje v Stražgojnco. O predlogu KS Cirkovce in krajanov Gaja b o razpravljal tudi izvršni svet SO Ptuj, na k a t e r e m so delegati naslovih prošrijo o preimenovanju. zk
Dmžina Štefarl v vasi Kostanjevec pri Sloven. Bi strici je bila nad prirastkom kmetijskih plodov prijetno presenečena. Na rtjihovi bUžitji njivi so našU b u č o z nenavadno velikimi merami. Tako je odtrgani plod tehtal kar 38 kg, njena dolžina pa je znašala 9 7 c m Lastniki nameravajo semena te buče ponovno „preizkusiti" tudi prihodnje leto, da bi ugotovili ali je bila to zgolj igra narave ali pa b o d o lahko tudi prihodnja leta vzgajali takšne velikane med bučami. Besedilo in slika: V. Horvat
tudi sedaj. V krajevni skupnosti so organizirane vse d r u ž b e n o politi čne organizacije. Med najmočnejše sodijo S Z D L in ZK. O s n o v n a organizacija ZK šteje 25 članov, med njimi je v ZK včlanjenih naj več kmetov v ormoški občini. Le z delom in angažiranjem mladine ni so zadovoljni, pravijo starejši. Vzrok za njihovo nedelavnost je globlji. M l a d i n e na Kogu in dru god skoraj ni več. Mladi odhajajo,
in vinogradi.
Foto: R.
Prav gotovo ni nobena sen zacija, če zapišemo, da se je vrnil iz daljne tujine, iz Kanade naš človek v svoj rojstni kraj, med svoje ljudi, potem, ko je s svojo družino prebil v tujini ne kaj več kot enajst let. Pred časom smo obiskali te ga povratnika Jakoba CAFUTA, doma iz Majskega vrha v Halozah, ki smo ga našli pri njegovem očetu in ga zaprosili, da nam pripoveduje o življenju na tujem. Tako je pripovedo val:
,,Bil sem mlad, m o r d a malce že ljan, da si v tujini prislužim nekaj denarja, d r u g o pa tudi, da vidim
Lep spomin na maturante Spet se j e z a č e l a šola. Čeprav so se lanski m a t u r a n t j e poslovili od nas, so poskrbeli, d a se j i h b o m o spominjah. K a k o t u d i ne, saj so namenili za gradnjo srednješolskega c e n t r a 10.000.- d i n , še d o d a t n i h 3000 din p a za p o m o č socialno šibkim d i j a k o m na šoli. Ves denar jim je ostal od m a t u r a n t s k e g a plesa. S p o m n i m o se tudi na dijake, ki so t e k m o v a h v kvizu Spoznavajmo svet in d o m o v i n o . Le-ti so prav t a k o darovali prisluženi d e n a r za gradnjo centra. Po vsem tem l a h k o s k l e p a m o , da so ptujski dijaki že veliko prispevali za gradnjo srednješolskega c e n t r a . Prepričani smo l a h k o , da t o še ni vse in d a se b o izkupiček denarja, ki so ga d o sedaj prispevali dijaki, še povečal. Ni č u d n o , saj prav mi najbolje v e m o , koliko prijetneje b o učcrge v novih učilnicah. Poskrbeli b o m o , da b o d o t o razumeli tudi naši starši, k o se b o d o na referendumu z DA odločati za o b č i n s k i samoprispevek. Helena Dobrijcvič
KRATKE NOVICE CIRKOVCE: Na p o b u d o osnovne organizacije ZKS je bilo prejšnji teden dvoje predavanj o temi: Koroška danes in politika neuvrščenih. Na sestanku O O Z K S so tudi pregledali p r o g r a m dela aktiva ZK v lovski družini Cirkovce in pri osnovni organizaciji Z S M S . Seznanili so se tudi s p o t e k o m akcije vpisa posojila za ceste. O b tem so izrekli tudi kritiko nekaterim članom ZK, ki se pri akciji vpisa niso dovolj angažirali. zk PTUJ: Turistično društvo je pripravilo za p r o d a j o turistično m a p o , v kateri je poleg p r o s p e k t a Ptuja, značk in reklamnega prospekta gostinstva ,,Haloški b i s e r " tudi novi zemljevid Ptuja. M a p a velja 30 dinarjev, naročniki večjega števila m a p pa imajo pri n a k u p u popust. ND V petek je bila seja programskega sveta pri mestnem kinu v Ptuju. Razpravljali so o bodoči programski usmeritvi kina ter o organizacijskih in kadrovskih vprašanjih zavoda. MG V delovni enoti , , O s o j n i k " KK Ptuj letos ugotavljajo, da je pridelek breskev, ki jih gojijo na 16 ha, letos boljši od lanskega. R a č u n a j o , da bo
Odbor kmeških žena o programu dela za jesen in zimo Na prvi seji o d b o r a k m e č k i h žena pri o b r a t u za kooperacijo KK Ptuj, je tekla beseda m e d drugim tudi o programu dela za jesen in z i m o . Že dosedanje oblike dela pospeševalne službe s k m e č k i m i ženami so se pokazale k o t uspešne in naletele na veliko odmevnost med ženami. Zelje, ki so jih izrazile na sestankih aktivov so našle m e s t o t u d i v programu za jesen in zimo; predvsem si žene želijo več predavanj iz gospodinjstva in vzgoje o t r o k . Iz programa j e r a z v i d n o , da b o d o p»redavanja stekla v mesecu d e c e m b r u , s študijskimi izleti b o d o začele že v mesecu s e p t e m b r u , s tečaji pa v mesecu n o v e m b r u . MG
pravijo stari. G r e d o v mesto in ne vračajo se več nazaj in zato tudi vzrok pasivnosti s strani mladinske organizacije. M n o g o dela je še na Kogu in v drugih vaseh te lepe krajevne skupnosti. M n o g o d o m a č e g a dela in takega, ki je dobrodošel za vse krajane. Seveda so med n a m i tudi razlike. pravijo nekateri. P r i z a d e v a m o si, da bi te razlike odpravili in pozabili nanje ter se s krajani iz Vitan e n a k o d o b r o razumeli kot z drugimi, pravijo na K o g u in d r u g o d p o k r a j e v n i skupnosti. Dela je veliko. Č a k a jih regula cija p o t o k a T r n a v e , č a k a jih grad nja v o d o v o d a , modernizacija cest in še toliko drugega p o m e m b n e g a dela. T u d i na starejše o b č a n e ne bi smeli pozabljati in jih ob raznih priložnostih obiskati in obdariti. Nekateri so si to zaslužili. M o r d a je med njimi tudi mati A n a Vogrinec, ki je bila v juliju stara 96 let in je najstarejša krajanka krajevne skupnosti Kog. D o b r a volja, angažiranost, razumevanje in d r u ž b e n o politično delo ter vse tisto, kar še sodi zra ven b o dovolj m o č a n razlog za boljši j u t r i v tej t a k o lepi in idilični krajevni skupnosti. ^
Studenice
Mladi podvojili svoje vrste Na nedavni svečanosti v domu kulture v Studenicah pii Poljčanah je aktiv ZSMS Studenice sprejel v svoje vrste preko 3 0 niladih i/. Studenic in širše o k d i c e . Ta dogodek je bil po memben prispevek v dejav nosti tega, najuspešnejšega
mladinskega aktiva na po dročju občine Slov. Bistrica. Pomeni pa tudi velik uspeh organizacije, saj je z novosprejetiini mladinci uspela vključiti preko 8 0 odstotkov vseh mladincev na svojem območju. Aktiv, kateri sedaj šteje 61 mladih iz kmetijstva, industrije in šolske mladine bo v prihodnje še uspešneje uresničeval sprejete naloge, katere nikakor niso male. Besedilo in slika: V. Horvat
Svečanost ob sprejemu v ZSMS v Studenicah.
NAŠ ZDOMEC SEJE v^nilL nekaj sveta. T a k o sem junija 1965 odšel skupaj z ženo M a r i j o , sinom in hčerko v Avstrijo in sicer na Du naj, k a k o r me je poslala ptujska posredovalnica za delo. V tovarni, kjer sem bil zaposlen, sem tedaj za služil o k r o g 4000 šilingov mesečno, kar je resda bilo precej več kot pa sem zaslužil d o m a , oz. v T A M v Mariboru. Neka n o t r a n j a sila me je gnala še dalje, zato sem se čez dve leti že po dal p r e k o luže v K a n a d o , novim nič kaj prijetnim življenjskim preizku šnjam n a s p r o t i . Znašel sem s e v t r i -
milijonskem mestu M o n t r e a l u , ki je z n a n o po nedavnih olimpijskih igrah. Prva moja zaposlitev je bila v ne ki tovarni, kjer sem delal kot stroj nik. Kmalu pa se mi je nudila prili ka, da sem se šel učit za stavbenega mizarja. M o r a l sem delati, popol dne pa obiskovati šolo. Treba se je bilo n a u č i t i a n g l e š k o . L a h k o rečem, da so nam prvi letnik nekako pogledali skozi prste. Na slednje leto pa je šlo zares. Vztrajal sem, saj sem se zavedal, da brez ustreznega poklica, ki g a , n i s e m .
Za ureditev ceste Pristava hrvatska meja Kiajani iz naselij Pohorje in Paradiž z območja krajevne skupnosti Cirkulane že dalj časa zibrajo prispevke za ureditev ceste Pristava - hrvatska meja. Č e p r a v j e cesta medkrajevnega p o m e n a , ;aj povezuje Cirkulane s hrvaško Višnjico, j o vzdržuje krajevna skupnost Cirkulane. Med krajani je nezadovoljstvo zlasti z a t o , k e r je ta cesta e n a najbližjih povezav z bratsko sosednjo republiko in da so na hrvaški strani že pred 6 leti d o meje s SR Slovenijo cesto
modernizirali in a.staitirali. Ze sam pogled n a c e s t o , ki se na naši strani nadaljuje z navadnim makadamom, daje krajanoin neugoden občutek. Prebivalci tega o b m o č j a se zavedajo, da je n u j n o m o d e r n i zirati tudi preostale 4 k m te ceste na terenu njihove krajevne s k u p n o s t i , o z i r o m a na ozemlju SR Slovenije. Zaradi tega tudi zbirajo prispevke za asfalt, pričakujejo pa tudi soudeležbo samoupravne s k u p n o s t i za ceste o b č i n e P t u j . OM
poprečni hektarski d o n o s 8000 kg. N a nižji d o n o s j e precej vplivala suša, ker so zaradi tega plodovi nekoliko drobnejši. Predvidevajo, da b o d o v tem tednu pospravili še zadnji pridelek breskev in ga tudi poslali n a tržišče. mš... ROGOZNICA: Prejšnji četrtek sta se v d o m u Slovensko-goriške čete sestala na prvi skupni seji o d b o r vaške s a m o u p r a v e in o d b o r S Z D L naselja Rogoznica. Obravnavali so predvsem vlogo in naloge o d b o r a vaške s a m o u p r a v e , za njenega predsednika so izvolili Maksa P o t o č n i k a , za tajnika pa Jožeta Prosenjaka. V drugem delu skupne seje pa so razpravljali o modernizaciji ceste o b p o t o k u Rogoznica, ki povezuje cesto osmega avgusta z d o r n a v s k o cesto. Izvolili so poseben o d b o r za asfaltiranje ceste, ki s e j e v torek že sestal na seji in začel z akcijo zbiranja sredstev. FB T R N O V S K A VAS: Delavci KK P t u j , zaposleni v delovni enoti T r n o v s k a vas, se b o d o kmalu vselili v nova stanovanja, ki jih gradi Stavbar, T O Z D , , D r a v a " l'tuj, investitor pa je KK P t u j , ki usmerja sredstva za gradnjo stanovanj tudi za delavce, ki delajo zunaj občinskega središča. j os 1 ITMERK V Lilmerku b o d o mladi do občinske volilno-programske konference ustanovili aktiv mladih, ki bo deloval v okviru o s n o v n e organizacije ZSMS O r m o ž . Domenili so se. da še v tem tednu pripravijo u s t a n o v n o konferenco, na kateri b o d o i/volili predsedstvo in druge vodstvene organe. zk 0RM02 Skupnost za zaposlovanje občine O r m o ž ugotavlja, da je v občini še vedno prevelik odstotek nezaposlenosti. Kljub d o b r o zastavljeni štipendijski politiki in usmerjanju učencev v poklice in šolanje nastaja problem zaposlovanja. Z a l o se ugotavlja, da j e vzroke za nezaposlenost potrebno poiskati v delovnih organizacijah, ki p r e m a l o s k r b n o načrtuje svoje k a d r e in v neurejenem in k a m p a n j s k e m vpisovanju na n e k a t e r e srednje in poklicne šole. T a k o je danes m n o g o nezaposlenih trgovskih in frizerskih pa tudi administrativnih delavcev. zk KIDRIČEVO Na zadnji seji koordinacijskega o d b o r a pri krajevni konferenci SZDL so pripravili vrsto predlogov kandidatov za svet p o t r o š n i k o v v krajevni skupnosti, imenovali so kandidate za s a m o u p r a v n o delavsko kontrolo, predlagali svetu KS imenovanje cenilcev in p o d o b n o . FM
imel, ne b o m dosegel svojega cilja, da si prislužim toliko denarja, da bi si l a h k o v svoji d o m o v i n i , na do mačih ilovnatih tleh zgradil svoj dom. V času mojega bivanja v Kanadi, sem se d o d o b r a spoznal z življe njem na tujem. P r e p o t o v a l sem do bršen del K a n a d e . V Calgari sem si kupil hišo. Imel sem že tudi svojo obrt, vendar kot tujec nisem mogel konkurirati d o m a č i n o m . Nekaj tu di zato, ker nisem imel potrebnega kapitala. Prevzemati sem moral de la od drugih obrtnikov in z a t o je bil tudi zaslužek minimalen. Ustvarjal sem si ga v lastnem znoju saj sem delal po 12 pa tudi 16 ur d n e v n o . Z d o m a č i m i oz. z d o m o v i n o sem imel ves čas zveze, seveda le pisme no. Sproti so me seznanjali z novi cami d o m a , zlasti z n a p r e d k o m Vi dma pod vznožjem H a l o z . Sicer pa sem dobival tudi nekatere sloven ske časopise, tudi T e d n i k , brala je zlasti žena, ki je imela več časa in me z zanimivostmi sproti seznanja la. Priznati m o r a m , da sem n a m r e č kljub veliki zaposlenosti imel vse skozi kar h u d o d o m o t o ž j e . Vse od tistega t r e n u t k a , k č sem prestopil v Šentilju j u g o s l o v a n s k o mejo ter stopil na avstrijska tla, sem vedel, da se b o m slej k o prej tudi vrnil. Nisem pa si mislil, d a b o m v tujini preživel kar enajst let. V Kanadi se mi je leta 1967 rodil tudi sin J a n i , učili s m o ga slovenske besede in d a n e s govori slovensko. Tu sem se srečal tudi z mnogimi Slovenci, Jugoslovani, s katerimi smo obujali s p o m i n e na d o m o v i n o . Tudi smo se o b č a s n o m e d seboj obiskovali, se včasih tudi poveselili. M o r d a sem tedaj za nekaj trenut kov pozabil, da sem tudi zelo daleč od d o m o v i n e , še zlasti z a t o , ker smo se med seboj pogovarjali v ma terinem j e z i k u . " — K a k o se počutite sedaj, ko ste se po dolgili letih vrnili nazaj v do movino? , , M o r a m priznati, d a sem bil pri jetno presenečen nad n a p r e d k o m Ptuja, kot tudi Vidma. Ptuj se je v teh letih neverjetno moderniziral. Zrastle so nove trgovske stavbe, nova m o d e r n a s t a n o v a n j a , novi in dustrijski objekti. Presenečen sem nad razvojem motorizacije ter sem si tudi sam takoj kupil a v t o d o m a č e proizvodnje. Tudi Videm se je mo derniziral. Skozi pelje asfaltirana cesta, tu je m o d e r n a cestna razsve tljava, boljša kot v P t u j u , mnoge domačije so v tem času dobile vo dovod, tudi pri nas d o m a . P r a v k a r gradijo n o v o m o d e r n o trgovino za rcpromatcrial oz. za kmetijstvo, ki bo prav gotovo v p o n o s vsem, ki tu živimo. In še bi l a h k o n a š t e v a l . " — Vaši načrti za prihodnje? .,V prvem planu i m a m , da si zgradim svoj d o m . T o b o nekakšna n a d o m e s t n a hiša za sedanjo, ki je še povsem d o t r a j a n a . I m a m pa te žave pri nabavi g r a d b e n e g a mate riala, zlasti c e m e n t a . Vložil sem že tudi prošnjo za izdajo o b r t n e g a do voljenja, saj bo slej k o prej treba misliti tudi na k a k š n o zaposlitev oz. zaslužek. o. k.
NOGOMET
Pekre - Drava 2:2 (0:0) v prvem delu igre so bile m o č i n a igrišču i z e n a č e n e o b e e k i p i sta igrali predvsem p o sredini igrišča, ki je bilo zelo težavno, o z k o in dolgo ter valovito. V nadaljevanju, p a so se Dravaši prilagodili ter p r e k o Ogrizka in Hvaleča povedli. Zal je o b r a m b a za trenutek poi^ustila in d o m a č i n i so t o
izkoristili ter v 7 6 m i n . izenačili. Do k o n c a so Dravaši imeli še priložnosti, ki pa je ostala neizkoriščena. Ljubitelje nogometa opozar j a m o , da b o v nedeljo na igrišču Drave prva tekma v boju za t o č k e d o m a č i derbi m e d Aluminijem in Dravo.
Drava-Kladivar 0:4 (0.2) Prvenstvena t e k m a slovenske mladinske lige se je k o n č a l a z zmago gostov, ki igrajo hiter in dopadljiv n o g o m e t . Pri d o m a č i n i h hiliko p o h v a l i m o b o r b e n o s t o b e n e m pa se mlajši tekmovalci v m o š t v o šele vključujejo in p o nekaj tekmali že n e d v o m n o h o m o g e n a celota.
Partizan-Ptuj - Kidričevo 2:3 (1:2) v prvenstveni t e k m i o b č i n s k e lige so d o m a č i n i premagali goste iz Ptuja. D o m a č i n i so igrali zelo p r o d o r n o in ui^eli premagati b o r b e n e g o s t e , ki so zlasti v d r u g e m d e l u želeli i z e n a č i t i . -anc.
D o m a č i rokomotaši so pred 3 0 0 gledalci premagali favorizi r a n o e k i p o Šoštanja z 2 2: 18. Igra je bila zelo d i n a m i č n a in prava poslastica za gled;ilce. V p r v e m p o l č a s u je bila igra e n a k o v r e d n a ; v d m g e m p a so se d o m a č i igralci razigrali in celo povedU 2 0 : 1 4 . Ta visoka p r e d n o s t pa je tudi bila z a d o s t n a za presenetljivo z m a g o . Rokometasi O r m o ž a so se predstavili v naslednji pastavi: Ožek, Berger, Šulek, Bezjak, Turin, H a i i d ž e l i č , P o l a k , Berger, K o h u i č , Ž n i d a r i č , Pavlovič in Z i d a r i č . Najboljši strelci so bili Polak, Berger in Pavlovič s 6 zadel, ki. zk
PRVA TEKMA, PRVI PORAZ v uvodni t e k m i je d o m a č i Aluminij utrpel za.služen p o r a z od nogometašev P o b r e g a iz Mari bora. Na z a č e t k u t e k m e je bila krajša slovesnost, saj se je od akUvnega igranja poslovil dolgoletni član in trener k l u b a l l i n k o V o d u š e k , ki j e izvedel tudi začetni u d a r e c . Aluminij j e bil vso t e k m o boljši n a s p r o t n i k , toda svoje p r e m o č i ni znal realiziraU. Gosti so sc odločali za redke p r o t i n a p a d e in v e n e m izmed teh p r o t i n a p a d o v zadeli vratnico že v 5 m inuti. D o m a č i so šc naprej sUliijsko napadali, toda brez vsakega u.speha, saj niso mogli premagati odličnega gostujočega vratarja niti
Drava - J. Flander IVIaribor 36:22(19.7) Prvenstveno t e k m o so d o m a č i n i pričeli poletno in že v prvem delu zagotovili visoko vodstvo. Zal pa so v nadaljevanju predvsem popustili v o b r a m b i in t a k o je uspelo g o s t o m rezultat znižati. T e k m o sta d o b r o vodila M a g d a l e n e in Steger iz M a r i b o r a . Za D r a v o so bili uspešni Kajzersberger 12, Bezjak, 8, Debelak 6, Kumer 5, Rogelj in Klaneček po 2 in Pihler 1 gol; za goste pa K a m p l 8, Grojner in G a š p e r p o 5, G o d i n a 3 in 2 l a f 1 gol. Mlajši mladinci Drave so brez b o r b e z 10:1 zmagali proti J. F l a n d e r ker isti niso pripotovali v P t u j . anc
Športna srečanja med delavci ptujske občine nastopilo 12 e k i p organizacij z d r u ž e n e g a dela, e k i p a J L A in e k i p a inžineringa, za k a t e r o so n a s t o p i h t e k m o v a l c i iz tozd Drava Ptuj, t o z d Gradnje P t u j , Projek tivnega biroja, k o m u n a l n e g a pod jetja, Pleskarja in stanovanjskega servisa P t u j .
MG
KARTING v Mariboru je bila na ploščadi S T I C 3 . dirka za državno prven stvo v kartingu. Nastopilo je % tekmovalcev Iz 17 društev, ki so že v dopoldanskem delu vozili predfinalne vožnje. V popoldanskem delu v finalnih dirkah je nastopilo vseh 13 tekmovalcev iz Ptuja, ki so pridobili pravico nastopa. V skupini juniorji je Lešnik z odlično vožnjo zasedel 2. mesto, zmagala je Valerija Živec, odlično 6. mesto pa je zasedel Hvala. V skupini 100 ccm je prepričljivo z odlično vožnjo zmagal Langerholc, ki je prav tako zmagal v vseh treh vožnjah. Največjo borbo je vodil s Turkom iz Vrhnike in Boži čem iz Postojne, ki sta vztrajno sledila v o d e č e m u . Z o d l i č n o vožnjo se je ponovno izkazal Artenjak, ki je zasedel 6. mesto, Korošec je bil 9, Prosenjak 26. V skupini 125 ccm je zmagal Bužan iz Postojne, Slavko Pislak je v vseh treh vožnjah zasedel
Na proslavi v Mostju, 24. aprila letos, so sodelovali tudi člani društva, ki so ob svečanem trenutku spustili več sto golobov — pismonoš. Foto: R
VARSTVO PTIC IN VZREJA GOLOBOV v P t u j u že nekaj let uspešno deluje d r u š t v o za varstvo ptic in vzrejo okrasnih g o l o b o v . Doslej so delovali v težkih prostorskih pogojih. Za delo društva so si sredstva sicer pridobili z raznimi akcijami, z razstavami ptic in p o d o b n o , p r o s t o r o v pa n i k a k o r niso mogli dobiti. K o n č n o se jim je njihova želja le izpolnila. Pri krajevni skupnosti Ptuj so za svoje težave našli še največ razumevanja. V svojih prostorih jim je dala na r a z p o l a g o s o b o , ki so j o člani društva že začeli urejati. Ljubitelji o k r a s n i h ptic in golobov pravijo, da b o v b o d o č e njihovo delo še bolj zavzeto in uspešno, saj j i m volje in ljubezni do dela ne m a n j k a .
Čuš šesti v Črnomlju
Ekipa AMD Ptuj prva drugo mesto, isto tudi v končni uvrstitvi. Tokrat mu ni uspelo kljub veliki borbenosti premagati odlično razpoloženega Bužana. Slana je bil 5, B. Krajnc 7, Aracki 8, Domiler 9, Vindiš 11, Plesec 16 mesto. Ekipno je zmagal A M D Ptuj 102 točki, Moste 90, Postojna 83, Vrhnika 7 5 , N . G o r i c a 7 1 , Oroslavje 6 3 , Zagreb 44, Kopriv nica 37 itd. Po skupni uvrstitvi po 3 dirkah vodi v 100 ccm Langerholc, 125 ccm Pislak, pri juniorjih je Lešnik tretji; ekipno vodi A M D Ptuj 298 točk pred Moste 267, Zagreb 204, Nova Gorica 199, Postojna 192 itd.
občinskega sodišča za pre krške, streljanje z zračno puško: ekipa občinskega sodišča in šah: Ludvik Zorjan, občinsko javno tožilstvo. Prvouvrščeni posamezniki in
ekipe so prejeli pokale. Športna srečanja delavcev pravosodnih organov občine Ptuj b o d o v prihodnje postala tradiciaialna. MG
Organizacija je bila dobra, žal pa je tekmovalcem delala težave valo vita proga, ki ni dovoljevala večje brzine, tekmovanje si je ogledalo nad 2000 gledalcev.
slaba, da t a k e ne p o m n i j o . Tri društva: V i t o m e r c i , Trnovska vas in Juršinci p a še zmeraj kolebajo, ali bodo imela pogoje za konstituiranje društva ali ne. , Glede na t o , d a j e bila letošnja 1 letina ena med boljšimi, vsaj za ^ čebelarje prevaževalce, j e p r i č a - j kovati d e l n o poboljšanje stanja. Ni j pa bila najboljša za čebelarje s stalnimi stojišči, saj pride pri njih v poštev zimsko krmljenje. Najboljša g o z d n a paša j e bila na Pohorju, kjer zelo d o b r o medi hoja in s m r e k a , m e d t e m , k o je na našem o b m o č j u najboljša bera na o b m o č j u H;doz in d e l n o Slo venskih goric, kjer še niso t a k o prodrla škropiva.
MOTOKROS
Šegula tretji v Zabol(u v dirki za d r ž a v n o prvenstvo kategorije ,A" in , 3 " iige 2 5 0 ccm so Ptujčani opravičili svoj n a s t o p in p o odličruli vožnjah d o s e ^ naslednjo uvrstitev: v ,A" ligi je zmagal Soštarič (Karlpvac), pred d o m a č i n o m Š i p k o m Šegula je bil 3 i t d , L a c k o je p o p a d c u v prvi vožnji ostal brez uvrstitve. V „ B " skupini je Vesenjak zaradi okvare zasedel 4 . m e s t o , H a b j a n i č 7, Drago Štrafela 8, ostali pa so ostali brez uvrstitve. Proga kljub t e m u , da je bila težavna, je bila o d h č n o priprav ljena in p r e k o 5 0 0 0 gledalcev je bilo navdušenih nad drznimi vožnjami d i r k a č e v . -anc
HOJNIK ODLIČEN DRUGI NA XIX. JUGOSLOVANSKEM AERORELIJU Kot smo že p o r o č a l i s e j e od 3 1 . avgusta d o 5 . septembra odvijalo tdcmovanje m o t o r n i h pilotov p o d nazivom XIX. Jugoslovanski aeroreli za p r e h o d n i pokal maršala Jugoslavge JOSIPA B R O Z A - T I T A . T e k m o v a n j e se j e udeležilo 29 najboljših š p o r t n i h m o t o r n i h pilotov iz vse Jugoslavge. AK P t i j sta zastopala dva pilota in sicer Danilo Hojnik z letalom A e r o - 3 in Drago Krepfl z letalom Citabria. Tdcmovalci so se pomerili med seboj v disciplini preciznega pristajanja, č a s o v n e t o č n o s t i in discipline opazovanja ter reševanje d o l o č e n i h nalog. V disciplini opazovanja je Hojnik zasedel II. m e s t o Krepfl p a XI. m e s t o . V disciplini časovne t o č n o s U j e bil Krepfl 2., Hojnik 6. V disciplini t o č n o s t i zletanja j e bil Hojnik 17, Krepfl pa 2 5 . Jn še rezultati generalne uvrstitve: I. m e s t o je osvojil Ivo Cavar iz AK Banja L u k a ; II. m e s t o Danilo Hojnik AK Ptuj; III. m e s t o Z o r a n Premuš A K Rijeka. Mariborčan V e r b a n č i č j e v generalni uvrstitvi zasedel V I . m e s t o Krepfl iz A K Ptuj XV. m e s t o in Kos iz Novega m e s t a X X V . m e s t o . Tekmovanje se j e p r i č e l o v Š t i p u , od t a m d o Kraljeva in n a t o d o Sarajeva, kjer j e bil zaključek tekmovanja z velikim a e r o m i t i n g o m s p r o ^ a s i t v i j o rezultatov. mk
Zakaj propada čebelarstvo Čebelarsko društvo je zagotovo eno najstarejših na našem o b m o č j u , saj je bilo u s l a n o v j e n o že leta 1 9 0 4 , p o d i m e n o m čebelarska družina P t u j . T o ime j e o h r a n i l o vse d o januarja letošnjega leta, k o se je po novi reorganizaciji preimenovala v zvezo čebelarskih društev Ptuj, d r u ž i n e na terenu pa v čebelarska društva. Danes j e v zvezi čebelarskih društev včlanjenih le pet društev, •o so: Ptuj, T u r n i š č c , Markovci, D o m a v a in M ^ š p e r k . Od tega ima največ članov prav ptujsko društvo (55), ostala štiri pa k o m a j izpolnjujejo pogoje za o b s t o j . Ti pa so najmanj 10 - 12 članov v e n e m društvu. Pet društev na o b m o č j u , ki j e p r e t e ž n o kmetijsko pa je vsekakor d;ilcč p r e m a l o , kajti včasili je bilo vsaj dvakrat toliko. Dejstvo j e , da čebelarstvo na našem o b m o č j u p r o p a d a . In kje je iskati v z r o k ? Po mnenju tajnika Z Č D P t u j , Martina Kokola j e e d e n pogla vitnih vzrokov za propadanje čebelarstva na našem o b m o č j u škropljenje kultur s škropivi, ki morijo ali k a k o d r u g a č e negativno vplivajo na čebelje d r u ž i n e . Ostali vzroki p a so objektivne narave, saj gre za nekaj slabih, morda najslabših letin tri leta nazaj, zapored. Statistika k a ž e , da je t a k o na našem o b m o č j u v zadnjih petih letih p r o p a d l o 4 3 % manjših čebelarstev, v z p o r e d n o z rgimi, pa so propadala društva: Cirkovce, Lovrenc, Cirkulanc in Gorišnica, ker niso izpolnjevala pogojev, največ o d teh je p r o p a d l o prav lani, k o j e bila letina izredno
gostom, ki so dosegli zadetek p r e k o odličnega Koceva v 78 m m u t i . Sodnik Uran je i z r e d n o d o b r o vodil srečanje in pokazal s a m o en r u m e n k a r t o n in sicer domačinu Škijancu. Postava Aluminija: Kaljnšek, Hadler, K o k o t , M u r a t , M u r a t o v i č , Vindiš (Mesaric), H o r v a t , l e o d o r o v i č , Škrjanec, H u s e i n o v i č , Kajič. Danilo Klajnšek
v Dragonji vasi pri Črnomlju so nastopili tekmovalci kategorije 50 in 125 ccm v dirki za d r ž a v n o prvenstvo. Nastopilo je preko 50 tekmovalcev v obeh kategorijah. V kategoriji 125 ccm je zmagal Predan iz O r e h o v e vasi, Cuš je po odličnih vožnjah zasedel 6. mesto, S t a n k o Vesenjak 9. mesto. Gornik 13, Pajnkiher 17, Purg 2 1 . mesto. V kategoriji 50 ccm pa sta Skok in Jerič ostala brez uvrstitve. O b lepem vremenu si je tekmovanje ogledalo p r e k o 4000 gledalcev. V nedeljo nastopijo motokrosisti v Velenju (50 in 125 ccm) v Garešnici pa 250 ccm , , A " in , , B " liga. Ljubiteljem m o t o k r o s a se obeta lep izJet z ogledom dirk za d r ž a v n o prvenstvo. -anc
v F r a m u , Kungoti in Crešnjevcu. P i o i i igiaiceni Frama in Kungote so mladi odbojkarji zmagovali, le ekipa Crešnjevca, ki tekmuje v republiškem tekmo vanju, je bila za C i r k o v č a n e le pretrd o r e h . V ligi poleg C i r k o v c sodelujejo še ekipe iz Sloven ske Bistrice, Radenc, A p a č , Reke na Koroškem in še ekipe iz nekaterih krajev m a r i b o r s k e občine. zk
Športne igre delavcev pravosodnih organov občine Ptuj N a športnih srečanjih delav cev pravosodnih organov občine Ptuj, ki s o potekala v dveh od 3 . d o 10. septembra, s o se najbolje odrezali delavci občinskeja sodišča za pre krške. Športna srečanja s o vključili v program prazno vanja dneva slovenskega sod stva, 3 . septembra. Najboljši v posameznih disciplinah s o biU: kegljanje Savo Kozjak (občinski sodnik za prekrške); pikado: ekipa
s pol m e t r a . T a k o so šle lepe priložnosU p o vodi. Kar p a ni uspelo d o m a č i n o m je uspelo
Odbojkarji pred novo tekmovalnosezono v krajevni skupnosti Cirkovce že d r u g o leto deluje T V D Partizan in njegova o d b o j k a r s k a sekcija. Odbojkarji se že cel mesec intenzivno pripravljajo na novo jesensko sezono o d b o j k e . Začetek o d b o j k a r s k e celjsko-mariborske lige bo prihodnji mesec. T V D Partizan Cirkovce je v okvir svojih priprav vključil tudi tekme na tujih terenih. T a k o so odbojkarji igrali
ROKOMET
v organizaciji KK Ptuj, komisije za š p o r t in rekreacijo pri K K P t u j , ki j o vodi Ignac Plajnšek, so u s p e š n o stekla š p o r t n a t e k m o vanja m e d delavci organizacij , združenega dela ptujske o b č i n e v j p o č a s t i t e v 1 5 . letnice KK P t u j . j S k l e p tekmovanja b o v s o b o t o , I 18. s e p t e m b r a na g r a d u Bori, k o \ bodo prvouvrščene ekipe v; p o s a m e z n i h š p o r t n i h disciplinah prejele p o k a l e , za ostale udeležen ce športnih srečanj pa so pripravili diplome. R e z u l t a t i : Pikado-ženske: KK Ptuj - 71 krogov, 2. O p e k a m i š k o oodjetje MAP M a r i b o r Ope kama P t u j - 61 k r o g o v in 3. AGIS - 5 8 k r o g o v . Kegljanje ženske: 1. A G I S - 15 0 p o d r t i h kegljev, 2. KK Ptuj - 145 p o d r t i h kegljev. Š a h : T G A K i d r i č e v o - 23 t o č k , 2. KK Ptuj - 22 t o č k in 3. Agis 131/2 točke. MaU n o g o m e t - finale: 1. TP Izbira P t u j - 4 t o č k e , 2 . KK Ptuj 2 t o č k i in TP Mercator - T O Z D Panonija Ptuj O t o č k . Streljanje: 1. T G A Kidričevo - 8 2 2 k r o g o v , 2. P e r u t n i n a - 7 8 8 k r o g o v , in 3 . K K P t u j - 784 krogov. Tekmovanja v kegljanju pa še niso zaključena; t r e n u t n o j e v vodstvu ekipa E L K O TOZD Elektrokovinar Ptuj s 406 p o d r t i m i keglji. V t e k m o v a n j u je
POMEMBNA ZMAGA ROKOMETAŠEV ORMOŠKIH
o d s t o p i t i nekaj panjev č e b e l , d a bi delo k r o ž k o v bilo čimbolj pristno, pa so dobili pozitiven odgovor le od šole v Cirkovcah, kjer p a nimajo pogojev. Šole v Slovenskih goricah in Halozah zanimanja niso pokazale, prav na t e m p o d r o č j u pa so še kolikor t o l i k o primerni pogoji za čebelarstvo. Č e b e l a koristi č l o v e k u in naši
problem. V Ameriki najemajo k m e t g c i sami panje o d čebelarjev in jih p o u s p e š n e m opraševanju v r n g o z o d š k o d n i n o 15 — 2 0 dolarjev za panj. Pri nas pa j e ravno n a s p r o t n o , kmetijske delov ne organizacije ne kažejo razume vanja za čebelarje in zgodilo se je, d a so jih celo preganjali ali p a škropili k u l t u r e s škropivi, ki so m n o ž i č n o morila čebelje d r u ž i n e . Problem čebelarstva j e torej k r e p k o viden, žal na našem p o d r o č j u toliko bolj. M o r d a bi bilo p a v , da bi kmetovalci in kmetijske delovne organizacije posvetile t e m u p e r e č e m u p r o blemu m a l o več p o z o r n o s t i in ga poskusili uskladiti z željami
E d e n najbolj č u t e č i l i proble mov ptujske Z Č D , pa so brez dvoma finance. Njihov žiro r a č u n je p m z e n . Letošnja članarina j e bila m i n i m a l n a , zaradi i z r e d n o slabe letine lani; izdatkov pa j e t o l i k o , da jih ne z m o r e j o sami. Odškotlnina za lokal v Prešernovi ulici j e previsoka, vsako drugo leto dajo pregledati vsa čebelarstva . . . Skratka, izdatki se nabirajo sredstva pa ne d o t e k a j o . Problem, ki je v čebelarstvu prav t a k o zaskrbljujoč, pa j e precej visoka starostna s t r u k t u r a članov, z a t o se vodstvo iz leta v l e t o t r u d i , da bi pritegnilo č i m več mlajših č l a n o v , tega ne aspc. Lani so poslali na vse osnovne šole v ptujski o b č i n i a n k e t o o more bitnih p o t r e b a h ali željah p o č e b e l a r s k e m k r o ž k u . Vsaki za interesirani šoli so bili pripravnem
Čebelja družina na delu v svetem ,,domu" Besedilo in slika: M. Ozmec farmacevtski industriji, najbolj p a je o b p a d c u čebelarstva p r i z a d e t o kmetijstvo, ki mu je čebelarstvo neobhodno potrebno. Zato je precej zaskrHjujočc dejstvo, da kmetijske delovne organizacije ne kažejo pravega zanimanja za ta
čebelarjev, kajti dejstvo j e , da t o že zdavnaj ni samo problem čebelarjev, t e m v e č p r o b l e m na šega kmetijstva na sploh. Mar j e res p o t r e b n o č a k a t i , d a b o m o t a problem morali č u t i t i še k a k o drugače?
Vse moči za gradnjo šolskega prostora l'R(K.RAM NA
PRIPRAV
RKKERKNDl M / A ( ; R A I ) N J ( ) Š O I S K K ( ; A PROSTORA
LIpošIcvajoč vsa prejšnja navodila in rokovnike je odbor / a pripra>o relerendiima /a občinski s a m o p r i s p o c k na svoji seji, 2. sep tembra 1976 sprejel podrobnejši načrt priprav na referendum. NAl.CK.K: 1. Vsa občinska vodstva družbeno-poliličnih or}>ani7acij, driižluno politične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti /a i/obraževanje morajo ra/pra>ljati o ra/merah v šolstvu in predvsem os\elliti vprašanje šolskega pr
o osnovnošolske in srednješolske mladine na referendum /a občinski samoprispevek za sofinanciranje gradnje šol skega prostora v ptujski občini. NOSII.KC: lz>ršni odbor občinske izobraževalne skupnosti in od bor za pripravo referenduma. ROK: 6. september 1976. 3. Sklic predsednikov: — zborov delegatov krajevnih skupnosti, — svetov krajevnih skupnosti, — odborov za izvedbo referenduma pri krajevnih konferencah SZDL. Predstavili jim je treba položaj šolstva v občini in naloge delegatov oziroma občanov v pripravah na referendum. NOSILEC: — izvršni svet skupščine občine Ptuj in — predsedstvo občinske Itonferenee S Z D L . ROK: 20. september 1976. 4. Sklic direktorjev organizacij združenega dela in njihove naloge v pripravah na referendum za gradnjo šolskega prostora. N O S I L E C : Komite občinske konference ZKS Pluj. ROK: 20. september 1976. 5. Analiza dosedanjega dela in sestava lastnega programa nalog komisije za propagandno informativno dejavnost. NOSILEC: predsednik komisije. ROK: 6. september 1976. 6. Trošenje letakov in vleka napisov ob referendumu. NOSILEC: Aeroklub Ptuj. ROK: d o izvedbe referenduma. 7. Množični sestanki vseh družbeno-političnih organizacij (ZKS, SZDL, Z S M S , ZZB NOV, ZRVS) v krajevnih skupnostih, v organiza cijah združenega dela pa ZKS, ZSS in Z S M S , s ciljem — osveščanje in prepričevanje delovnih ljudi ptujske občine o nujnosti pozitivnega izida referenduma. N O S I L E C : Vodstva D P O in krajevnih skupnosti ter vodje temelj nih delegacij ROK: 24. september 1976. 8. Sestanek vseh zaposlenih v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju z razpravo o pomenu srednjega šolstva in o pripravah na referendum za gradnjo šolskega prostora. NOSILCI: Občinski odbor ZRVS in vodja delegacije garnizije in družbeno-politične organizacije. ROK: 24. september 1976. 9. Obvezni obiski tri-članskih aktivov, ki so zadolženi za posamez ne krajevne skupnosti, da bi spremljali priprave na referendum, poma gali pri organizaciji priprav in pri sami izvedbi referenduma. NOSILCI: Zadolženi člani ,,trojk". ROK: do izvedbe referenduma. 10. Analiza družbeno-političnih priprav na referendum po posa meznih krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela — OCENA S T A N J A . N O S I L E C : Odbor za pripravo referenduma. ROK: 8. oktober 1976. 11. Naloge srednjega usmerjenega šolstva v občini in priprave na referendum za samoprispevek za zgraditev šolskega prostora. Sprejem sklepa o razpisu referenduma. NOSILCI: — predsedstvo skupščine občine Pluj, — delegacije skupščine občine — sklic skupščine. ROK: Septembrsko in oktobrsko zasedanje SO P l u j . 12. Ocena družbeno-političnih razmer in izpeljanih priprav na re ferendum za gradnjo šolskega prostora v krajevnih skupnostih in v or ganizacijah združenega dela z vodstvi D P O iz KS in O Z D . NOSILCI: — občinska vodstva družbeno-političnih organizacij: — komite občinske konference ZKS, — predsedstvo občinske konference S Z D L — predsedstvo občinske konference Z S M S , — predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov, — predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV, — izvršni odbor ZRVS, — SIS za izobraževanje in ravnatelji šol. ROK: 31. oktober 1976. 13. Priprava in izvedba druge pilotske ankete o informiranosti in pripravljenosti staršev za pozitivno izvedbo referenduma. NOSILEC: — izvršni odbor občinske izobraževalne skupnosti, — mladina srednjih šol, organizirana v 3 — 5 članske skupine. ROK: 3 1 . oktober 1976. 14. Sklic 3-članskih aktivov in ocena stanja v posameznih krajev nih skupnostih glede priprav na referendum za gradnjo šolskega prostora. NOSILEC: Odbor za pripravo referenduma. ROK: 2. november 1976. 15. Priprave na redno sejo občinske konference ZKS Ptuj o refor mi v srednjem šolstvu in o pripravah na referendum za gradnjo šolske ga prostora. NOSILCI: — odbor za pripravo referenduma, — komite občinske konference ZKS. ROK: 3 . november 1976. 16. Intenzivno družbeno-politično delo v informiranju, pojasnje vanju, v pridobivanju slehernega občana za pozitiven izid referenduma za občinski samoprispevek za sofinanciranje gradnje šolskega prostora v občini Pluj. NOSILCI: Družbeno-politične organizacije v krajevnih skupno stih in v organizacijah združenega dela ter informativna sredstva. ROK: 20. november 1976. 17. Izvedba referenduma za občinski samoprispevek za sofinanci ranje programa šolskega prostora na območju občine Ptuj. ROK: 21. november 1976. 18. Ocena izida referenduma za občinski samoprispevek za sofi nanciranje programa gradnje šolskega prostora na območju občine Ptuj. ROK: do 27. novembra 1976. Predsednik odbora Alojz C;OjClČ
21. november 1976 je dan velike odločitve: ZA ali PROTI, ne le samoprispevku, s katerim bi gradih n«)vi, prepolrebni ŠOLSKI P R O S l O R , ampak ZA ali PROTI napredku naše družbeno-politične skupnosti.
ODLOČAMO
Dragi občani Vem, da veliko pišemo, govo rimo, se pogovarjamo in prepri čujemo, da referendum za šolski prostor, 21. november mora uspeti. Zakaj mora? Ni potrebno veliko modrovali, da bi si lahko sleherni član naše občinske skupnosti odgovoril na zastavljeno vprašanje. Prvič: nova reformirana srednja šola postavlja pred nas neizprosno nalogo zagotoviti vsem učencem, ki bodo vsako leto končati osnovno — osemletno šolo, prostor v srednji šoli. Prva stopnja srednješolskega izobraževanja: deveto in deseto leto šolanja teče po skupnem učnem programu za vse poklicne usmeritve. To izobrazbo moramo zagotoviti slehernemu učencu v naši občini, v skladu s cilji reformirane srednje šole. Drugo stopnjo srednješolske
izobrazbe: enajsto in dvanajsto leto šolanja, pomeni poklicno usmerjanje, ki lahko traja le še enajsto leto šolanja in pridobi vanje popolne srednješolske izobrazbe v dvanajstem letu. Kakšne poklice bomo izobraže vali pri nas v občini na drugi stop nji srednje šole, je danes prerano odgovoriti. Ni nobenega dvoma, da bomo vsaj zadržati dosedanje srednješolske usmeritve: splošno gimnazijo, pedagoško gimnazijo, srednjo medicinsko (letos pridob ljeno), ekonomsko, administrativ no — upravno, {poklicno in štiriletno), šoto za prodajalce v trgovini, kovinarje in poljedelce. V prihodnje bi veljalo razmišljati o novih usmeritvah in izobraževanju strojnih tehnikov, kmetijskih tehnikov in o drugih poklicih, ki morajo biti izraz potreb našega gospodarstva.
Drugič: ne le reformirana srednja šota, ampak sedanja srednješolska utesnjenost kliče po novih šolskih prostorih. Vpis letošnjega šolskega teta, ko nam je v juniju ostalo na cesti preko 120 učencev in smo jih s pomočjo republiške interesne skupnosti za vzgojo in izobraže vanje, srednješolskih zavodov in celotne družbeno-politične skupnosti vendarle uspeli vpisati, nam je dober pbduk, da referen dum za srednješolski prostor mora uspeti. Nihče v občini si danes ne bi upal prevzeti odgovornosti pred gene racijami mladih, ki bodo iz leta v leto v yečjem številu trkale na vrata srednje šole. Zavedajoč se te odgovornosti v vseh družbeno političnih organizacijah, v celotni družbeno-politični skupnosti, ponujamo občanom te eno in edino po naši pameti in vesti upo rabno varianto rešitve, to je zbrati denar za Šolski prostor, tako kakor
Letos veliko za popravilo in obnovo šol Izobraževalna skupnost občine Ptuj j c letošnje leto razdelila precej denaija za popravilo in o b n o v o šolskih zgradb na o b močju ptujske o b č i n e . Gre z a sredstva iz treh različnih virov, k i se združujejo pri izobraževalni s k u p n o s t i in sicer: z a investicijsko vzdrževanje, iz amortizacije zgradb in iz amortizacije o p r e m e in učU. Med vsemi j c največ dobila osnovna šola v Majšperku in sicer 1,210.000 dinarjev, k i so n a m e -
učil za n o v o o p r e m o telovadnice. OŠ Franca Osojnika iz Ptuja p a j e dobila 9 5 . 0 0 0 din z a popravilo in ureditev šolske k u h i n j e . Za adap tacijo šolske kuhinje 6 0 . 0 0 0 din tudi OŠ Bratov Rešev na Dcstcrniku. Za popravilo kanalizacije, stra nišč in greznic j e letos d o b i l o sredstva več šol, m e d njimi Cir kovce 146.000 d i n , Stopeice 8 0 . 0 0 0 d i n . O Š Kidričevo z a o d r u ž n i č n o šolo p r i Lovrencu na »r. polju 7 9 . 0 0 0 d i n . Poleg tega j e
E
Lani zgrajena nova osnovna šola dr. Pranja Žgeča v D o m a v i z otroškim vrtcem v ozadju. Foto: R njeni za večja adaptacijska dela na zgradbi šole na Ptujski gori in za manjša popravila šole Mirana Sagadina v Narapljah. Sledi osnovna šola H a j d i n a . k i j c dobila 8 0 0 . 0 0 0 dinarjev za inve sticijsko vzdrževanje, 1 7 0 . 0 0 0 din iz z d r u ž e n e ainortizacije in 3 0 . 0 0 0 din iz sklada za investicijsko vzdrževanje, posebej pa še denar za n a k u p novih šolskih tabel v znesku 4 4 . 8 0 0 dinarjev. Osnovna šola T o n e t a Žnidariča jc dobila 4 3 0 . 0 0 0 dinarjev za popravilo ostrešja in šc 8 3 . 0 0 0 din IZ sklada amortizacije o p r e m e in OŠ Cirkovce dobila še posebej
Pred leti notranjost, lani pro čelje, letos pa n o v o ostrešje na osnovni šoli v Leskovcu. Foto: R
Na OŠ Toneta Žnidaričii v Ptuju so letos popravili ostreš je. F o t o : B. Vodušek
10.000 din za sofinanciranje peči za c e n t r a l n o kurja k'o v cinivu krajanov, ki ga z lastnini delom in samoprispevkom gradgo priza devni krajani. Osnovna šola v Juršincili je dobila 187.000 din za ureditev p o d r u ž n i č n e šole na Polenšaku, z a zgraditev b u t a n s k e postaje v Jur šincili in za d o k o n č a n j e asfalti ranega šolskega igrišč a v Juršincih. Osnovna šola v Leskovcu pa ie letos dobila 9 9 . 0 0 0 din z a o b n o v o ostrešja na šoli.
^ I s k a zgradba v Trnovski vasi je povsem dotrajana, v n a č r t u j e gradnja nove šole v letu 1 9 7 8 . Foto: R
Čeprav s t e m še zdaleka niso k r i t e vse p o t r e b e , k i j i h terjajo dotrajane šolske zgradbe, vendar je bilo z a d o š č e n o najbolj k r i č e č i m potrebam. ff
ga zbirajo v neštetih drugih obči nah po naši ožji in širši domovini, to je 1) z referendumom za samo prispevek, 2) z združevanjem sredstev organizacij združenega dela in 3) s pridobivanjem sredstev iz programa republiške interesne skupnosti za vzgojo in izobraže vanje. Mislim, da se mora sleherni polnoletni državljan vprašati, kaj pomeni poraz na referendumu zanj in za temeljno druibeno-potitično skupnost, v kateri živi? Katastro fo, da, pravo katastrofo, saj z neuspelim referendumom ne bomo zaprli vrat v srednjih šotah tisočim našim sinovom in hčeram, temveč smo se sprijaznili, da bo razvoj naše občine ne le stagniral, ampak v primerjavi z drugimi nazadoval. ,, V znanju je napredek", to ni le fraza, temveč globoko spoznana zakonitost napredka človekove civilizacije. Prepričan sem, da je strah pred neuspelim referendumom odveč, saj smo že mnogokrat v občini izkazali svojo samoupravno socia listično zavest, da hočemo živeti v materialno in duhovno bogatejši domovini, v domovini, ki jo gra dimo z lastnimi žulji. In kdo med nami se ne bo s ponosom ozrl na novo zgrajeni srednješolski center, misleč, v njem je moj „ZA" samoprispevek. Alojz Gojčič
PROGRAM P R O P A G A N D N O I N F O R M A T I V N E KOMISIJE ZA G R A D N J O ŠOLSKEGA PROSTORA 1. Skrbeti, da je v sredstvih javnega obveščanja stalno prisoten problem p r e o b r a z b e srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje in problem šolskega prostora — tako za srednješolski center kot za os novne šole. Rok: Stalna naloga d o referenduma. 2. Pred začetkom šolskega leta 1976/77 pripraviti predlog za peda goške delavec v občini, kaj in kako vnašati v učni p r o g r a m , da b o vprašanje / a rešitev tega proglema s s a m o p r i s p e v k o m stalno prisotno — tako pri starših kot v širši javnosti. Akcijo voditi zlasti na relaciji: — učitelji — učenci — starši. Za uresničitev te naloge imenovati 5člansko p o d s k u p i n o , ki j o vodi Sonja Bezeljak-Purgaj. Delovna skupina se j e 26. avgusta 1976 sestala in pripravila OK VIRNI P R O G R A M N A L O G , KI J I H M O R A VSAK P E D A G O Š K I K O L L K T I V VNESTI V S V O J U C N I P R O G R A M , U P O Š T E V A J O Č S P E C I F I Č N O S T I O B C I N E , P O S A M E Z N I H K R A J E V IN O K O L J A , V E N D A R V OKVIRIH REDNEGA PROGRAMA. Pri tem je predvsem treba: a) najprej doseči, da b o celotno šolsko vodstvo in pedagoški kolek tiv kot celota zavestno zavzet za akcijo, b) da se neposredni vpliv prenaša na starše — od govorilnih u r , razrednih in roditeljskih sestankov in zborov staršev — d o individual nih stikov s starši, v svetih staršev, v raznih organizacijah, društvih in podobno, c) t a k o na razredni kot na predmetni stopnji v osnovnih šolah dati večji p o u d a r e k poklicnemu usmerjanju o t r o k , p o v e z a n o z usmerjenim izobraževanjem in g r a d n j o sred. šolskega centra; d) m l a d i n o zlasti angažirati v izvenšolskih dejavnostih: — v osnovnih šolah: v pionirski in mladinski organizaciji, v raznih društvih in krožkih, — na srednjih šolah pa v okviru mladinskih ur, javnih tribun, se stankov osnovnih organizacij ZSMS in Z K S , z dejavnostjo v raznih krožkih in specializiranih organizacijah, v klubih mladih itd. 3. Pripraviti o s n u t k e letakov, plakatov, vsebine parol in drugega p r o p a g a n d n e g a gradiva, ki b o p o t r e b n o v pospešenih politiaiih pri pravah na referendum za samoprispevek. Z a to nalogo imenovati 5člansko delovno s k u p i n o , ki j o vodi prof. Albin Lugarič. Delovna skupina likovnikov se je 26/8-1976 sestala in se d o g o v o rila /a naslednji P R O G R A M N A L O G : Sklicati za v petek, 17. septembra 1976, o b 16. uri v sejni sobi KS Ptuj vse likovnike, učitelje likovnega pouka in doseči, d a se iz vsake šole udeleži posveta vsaj en učitelj. Sklicatelj naj b o I Z O B R A Ž E V A L N A SKUPNOST O B C I N E
PTUJ.
S k u p n o s komisijo / a I P D in predsednikom o d b o r a pripraviti predlog parol, ki bi jih učenci pisali na letake in plakate. Na posvetu 7 likovniki: a) posredovati vsebino teh parol, b) dati podrobnejša navodila glede pisanja letakov, njihove likovne opreme, motivov ipd., ki bi jih trosili iz letal, c) dati podrobnejša navodila za dopisovanje v Tednik in Radio ter / a pošiljanje risb v o b j a v o , d) dogovoriti se glede vsebine in oblike plakatov, ki bi jih naj vsa ka šola pripravila za območje svojega okoliša oz. krajevne skupnosti pred referendumom (krajevne razmere), c) dogovoriti sc glede razpisa in organizacije t e k m o v a n j učencev — likovnikov v risanju na asfaltnih ploščadih. f) podrobneje se dogovoriti o vseh ostalih nalogah glede tehničnega pristopa in izvedbe akcije. 4. Sklicati sejo o d b o r a za delo s kmečkimi ženami in preko njega i/vajati akcijo p o aktivih kmečkih žena. R o k : d o konca septembra 1976, zadolžena ing. Branka G R A DIŠNIK. 5. Pripiaviti osnutek vprašalnika in predloga načina izvedbe ankete o pripravljenosti o b č a n o v za plačevanje s a m o p r i s p e v k a . A n k e t o izvesti p o dijakih srednjih šol v času od 1. d o 10. novembia 1976. 6. Pripraviti gradivo in sklicati tiskovno konferenco in s tem m a k s i m a l n o angažirati vsa sredstva obveščanja javnosti za ustvarjanje pozitivnega vzdušja za referendum. G r a d i v o pripraviti in sklicati tiskovno konferenco skupaj z o d b o rom / a gradnjo šolskega prostora. R o k : d o 20. o k t o b r a 1976. 7. Pripraviti celovito informacijo za o b č a n e in j o pred referendu m o m objaviti v T E D N I K U (slike in izjave občanov z vseh območij občine in p o d o b n o ) . Na d a n referenduma angažirati Radio Ptuj za celodnevno o d d a j o . Vsak član komisije je dolžan vključevati svojo aktivnost in pod ročje dela v okviru tega p r o g r a m a . Predsednik komisije: F r a n c F I D E R Š E K
r
im^
ueufinittfa
kombinata Ptuj v teh dneh se izteka 15 let uspešnega dela Kmetijskega kombinata Ptuj, 15 let je od tedaj, ko so se združili kmetijski proizvajalci družbenega sektorja kmetijstva na Dravskem in Ptujskem polju, v Halozah in delno v Slovenskih goricah. Združili so svoja sredstva in delo z željo, da bi še boljše izkoriščali razpoložljiva zemljišča, bolj racionalno gospodarili ob enotnejših razvojnih programih. Da je to prava pot so dokazali s svojim pristopom v enovi to delovno organizacijo tudi delavci v predelavi in plasmanu kmetijskih pridelkov, gozdarstvu, lesni predelavi, zasebnem kmetijstvu in gostinstvu. Z do bro organizacijo, delitvijo dela, skupnim programom in solidarnostjo vseh delavcev, tudi uspehi niso izostali. Razen težav v prvem letu skupnega premagovanja zastavljenih nalog, je Kmetijski kombinat, med redkimi tovrstnimi organizacijami, posloval v vsem času delovanja pozitivno. Dejavnosti, ki so združene v Kmetijskem kombinatu, so opravljali v posameznih podjetij tudi pred združitvijo v KK in bi lahko beležile več obdobij svojega delovanja. Vendar menimo, da je pomembna prav obletnica združitve v Kmetijski kombinat, ker je šele od takrat zabeležen celovit razvoj vseh dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom v ptujski občini.
Prav vsi delavci, ki združujejo delo v KK, so s svojim požrtvovalnim delom in primernim odnosom do dela prispevali veliko mero medsebojne solidarno sti in razumevanja za težave v posameznih dejavno stih, z jasno razvojno usmeritvijo in z Željo napred ka, zavedajoč se pri tem, da si usmerjajo sami pogoje dela in možnosti za razvoj, so prispevali k uspehom, ki jih je dosegel Kmetijski kombinat v svojih TOZD in v podjetju kot celoti. Prav zaradi tega so se odločili delavci Kombinata, da dobi 15-Ietnica slovesno obeležje, skupni delavski svet pa je imenoval odbor, ki je že pripravil vse potrebno za zaključno slovesnost, ki bo to soboto na Borlu. Na predlog družbeno-političnih organizacij, bo skupni delavski svet tega dne podelil pismena priznanja delavcem in kmetom-kooperantom za njihove dosežke pri delu in družbeno-politično qngažiranost. Sobotno srečanje na borlu bo redka priložnost, ko je ves kolektiv skupaj, zaradi tega verjetno ne bo delavca, ki se srečanja ne bi udeležil in skupno obudil spomine na pretekla leta, se pogovoril o težavah in doseženih uspehih z željo, da skupno gradimo na dosedanjih izkušnjah, ki so porok za nadaljnji napredek vseh dejavnosti v Kmetijskem kombinatu Ptuj.
GRADNJA II. FAZE GOSTINSKOTURISTIČNEGA CENTRA DOBRO NAPREDUJE v Ptuju pospešeno gradimo drugo fazo GOSTINSKOT U R I S T I C N E G A C E N T R A , kate rega investitor j e Kmetijski k o m b i n a t Ptuj, celotna investicijska v r e d n o s t tega o b j e k t a p a j e p o dosedanjih p r e d r a č u n i h 6 6 mUijon o v dinarjev. V prvi polovici meseca junija letos je bila v celoti zgrajena in p r e d a n a v u p o r a b o prva faza tega nadvse p o m e m b n e g a kopališkozdraviliacega o b j e k t a , k i s m o si ga Ptujčani in okoličani želeU že dolgo vrsto let, b i h p a s m o tudi m e d zadnjimi v severovzhodni Sloveniji, ki še n i s m o imeli ureje nega k o p a l i š č a . N a a o b č a n i s o se
razvijali še celo vrsto drugih dejavnosti. M e d njimi naj pred vsem o m e n i m o stalno plavalno šolo za odrasle, m l a d i n o i n o t r o k e , ki si j e že letos pridobila p o t r e b n e izkušnje in uspešno začela z d e l o m , organizirali b o m o lahko r a z n a tekmovanja v plavanju, vrsto vodnili š p o r t o v , z i m s k o kopanje v p o k r i t e m b a z e n u ter nenazadnje zdraviliški turizem, kJ prinaša te vrste o b j e k t o m redni zaslužek skozi vse l e t o , o b č a n o m p a tudi p o t r e b n o zdravje in zadovoljstvo, da ni treba drugam, v druge toplice. Ž e sedaj l a h k o r e č e m o , d a n a m b o v prihodnje naš gostinsko-tu-
GTC — sredi letošnje kopalne s e z a i e ; gostinsko-turistična dejavnost postaja tudi v ptujski občini p o m e m b n a gospodaiska dejavnost v dcviru Kmetijskega kombinata Ptuj. F o t o : J o ž e Vrabl vse letošnje poletje že lahko k o p a l i v ohmpšjskem rekreacij skem in o t r o š k e m b a z e n u , v k o p a l i š č u p a je bilo kljub m u h a stemu vremenu, vedno nad p o v p r e č n o število k o p a l c e v od bhzu in d a l e č . T o velja predvsem za rekreacijski in otroški b a z e n , k i sta napolnjena s t e r m a l n o vodo. P o prvi fazi, k i j e bila uspešno zaključena še pred začetkom glavne k o p a l n e s e z o n e , v t e m času že g r a d i m o nove o b j e k t e , ki sodijo v d r u g o fazo gradnje. S t e m b o m o pridobiU d o d a t n i h 2 0 6 0 k v . m plavalnih in kopalnih površin, v k o p a l i š č u pa se b o l a h k o vsak dan izmenjalo tudi d o 3 0 . 0 0 0 kopal cev. S k o n č a n o d r u g o fazo grad nje, b o d o kihko polega rekreacij skega in zdraviliškega kopanja,
listični c e n t e r , poleg vinorodnih Haloz in slikovitih Slovenskih goric ter b o g a t i h k u l t u m o - z g o d o vinskih zbirk in drugih zname nitosti starega Ptuja, privabil k n a m marsikaterega g o s t a , željnega rekreacije ali nabiranja novili m o č i v zdravi termalni vodi. Delavci Kmetijskega k o m b i n a t a Ptuj, ki so na zborih delavcev v T O Z D , že v z a č e t k u n o v e m b r a 1974 sprejeli in verificirali sklep, d a prevzamejo d o l ž n o s t nosilca investicije za G T C P t u j , so svojo obvezo doslej v celoti izpolnjevali, k e r se zavedajo, d a s m o v te p r e p o t r c b n e objekte poleg smchh n a č r t o v in d o b r o pripravljenih akcij zbiranja denarnih sredstev, vložili n e m a l o osebnih n a p o r o v , d a bi bil v.sak d i n a r našega o b č a n a ,
delavca, k o r i s t n o in varčno nalo žen, za sedanje in prihodnje generacije, za današnji i n jutrišnji dan.
Kmetijski k o m b i n a t Ptuj j e z okrog 2 0 0 0 zaposlenimi delavci, ena od največjih delovnih organi zacij v ptujski o b č i n i in o b e n e m ena od največjih delovnih organi zacij te vrste v Sloveniji. Ustanovljen j e bil 1961 leta z združitvijo štirih kmetijskili go spodarstev in d a n e s vključuje 16 T O Z D z najrazličnejšo o s n o v n o dejavnostjo. V sklopu k o m b i n a t a so: TOZD Kmetijstvo, ki je razdeljena na 11 delovnih e n o t v katerih j e glavni p r e d m e t poslova nja poljedelstvo, sadjarstvo, vino gradništvo, živinoreja in vrtnarska proizvodnja. T O Z D Mizarstvo, se j e o b proizvodnji gradbenega p o h i š t v a , specializirala za proizvodnjo in m o n t a ž o saun in j e t a k o Kmetijski kombinat največji proizvajalec saun n a jugoslovanskem t r ž i š č u . T O Z D Gozdarstvo l e t n o opravi p r o m e t s prek 16.000 k v . m lesa, TOZD Mlekarna, prevzema m l e k o iz lastne i n kooperacijske proizvodnje, p r o d a prek milijon litrov m l e k a in več k o t p o l milijona k i l o g r a m o v drugih m l e č n i h izdelkov. TOZD Tehnoservis, opravlja popravila kmetijske mehanizacije in drugih cestnih vozil, izdeluje kopirne aparate in d r u g o BIROit e h n i k o , v kooperaciji z Gorenjem sestavljajo e l e k t r o n s k e TV sklope, prodajajo p a tudi avtomaterial v svoji trgovini z rezen^nimi deli. T O Z D G r a d b e n i r e m o n t , j e iz gradbene enote za potrebe kolektiva, prerastla v organizacijo,
Skupno vlaganje skupna delitev ustvarjenega dohodka v realizaciji investicijskega programa ,,razširitev vinske kleti in gradnja predeloval nega centra - klet Ptuj" b o d o sodelovali: T O Z D K l e t a r s t v o , T O Z D K m e t i j s t v o in o b r a t K o o p e r a c i j a , ki b o d o vložili 6 6 , 3 3 7 . 6 1 2 dinaijev v osnov n a sredstva in 2 0 , 5 0 0 . 0 0 0 v t r ^ n a o b r a t n a sredstva. Od tega b o n a voljo 3 5 % sredstev k o t kredit Kreditne banke Maribor s p o d m ž n i c o Ptuj, 5 % sredstev b o k o t kredit prispevala k m e t i j s k a razvojna s k u p n o s t , ostalih 6 0 % p a b o d o lastna sredstva. Predvidena gradnja razši ritve vinske kleti s c e n t r a l n o , s o d o b n o predelavo grozdja, b o ustvarila pogoje za t a k o opravljeno d e l o , k i j e o s n o v n a z a doseganje visoke kvalitete vin in p r e v z e m a surovine v nadaljnjo obdelavo, d o fi n a n č n e g a izdelka. T O Z D K l e t a r s t v o razpolaga sedaj z vinskimi k l e t m i , stari mi od 3 0 d o 5 0 0 let, ki s o b i l e zgrajene za p o t r e b e vinske trgovine ter o d k u p a m o š t a in vina v naši bližnji in daljni p r e t e k l o s t i . T o je e n a izmed redkili k l e t i v Jugoslaviji, ki
Tudi letala vprežena v proizvodnjo hrene Kmetijstvo, e n a izmed prioritetnih panog našega nadaljnjega gospodarskega razvoja, uvaja m e d s o d o b n e t e h n i č n e p r i p o m o č k e v obdelavi, dognojevanju in škropljenju, najsodobnejša t e h n i č n a sredstva, m e d njimi tudi letala, ki lahko na večjili in strnjenih površinah opravijo delo hitro in z i z r e d n o e k o n o m i č n o u p o r a b o gnojil ali škropiva.
Delavci Kmetijskega k(Mnbinata Ptuj pridno polnijo trup letala kmetijdce aviacije PAN A D R I E iz Zagreba, pilot Maks Vaupotič pa je pristaja in vzletal kar na bližnjem travniku F o t o : J. V R A B L
2000-Č^LANSKADRUŽHyiA
Že v začetku letošnjega leta so pri Kmetijskem k o m b i n a t u Ptuj opravljali s p o m l a d a n s k o dognojevanje pšenice z mineralnimi gnojih s p o m o č j o letala, ki jc na o b m o č j u delovnih e n o t Trnovska vas, D o m a v a in S o b e t i n c i , na površini 4 0 0 h a , h i t r o in kvalitetno opravilo svojo n a l o g o . V z l e t n a in pristajalna steza jc bila k a r na bhžnjcm travniku, p o mnenju kmetijskih strokovnjakov p a je takšen n a č i n dognojevanja koristnejši in cenejši, ker sc pri u p o r a b i traktorja in trosilca na vlažnem terenu p o v z r o č i velika škoda in pri t e m uniči najmanj 1 7r pridelka. Za r e n t a b i l n o u p o r a b o takšnega n a č i n a dognojevanja so p o t r e b n e ' strnjene površine, najmanj 5 ha in poseben p r o s t o r , kjer lahko letalo n e m o t e n o vzleta in pristaja. V t r u p letala so delavci v pičlih 4 5 . s e k u n d a h vložili p o t r e b n o k o l i č i n o gnojil, okrog 5 0 0 kilogramov in se j e t a k n a č i n dognojevanja v Kmetijskem k o m b i n a t u d o b r o obnesel.
odkupuje mošt k o t osnovno s u r o v i n o . N o v z a k o n o vinu p a narekuje prilagoditev in usmeritev k novim potrebam, z a t o j e razširitev o b j e k t o v in n a k u p nove o p r e m e z a p r e d e lavo grozdja, vstekleničenja vina in skladiščenje t a k o pri pravljenih k o n č n i h i z d e l k o v , nujna investilcijain e n a izmed pomembnih nalog na področ ju p r e d e l a v e grozdja in proiz vodnje v i s c k d c v a l i t e t n i h Vin. T a k o b o m o č realizirati so d o b n o p r e d e l a v o osnovne su rovine grozdja in p o v e č a t i zbogljivosti že sedaj premaUh kleti. S k u p n a p r e d r a č u n s k a vred n o s t investicijskih vlaganj je p o cen ali iz letošnjega l e t a 8 6 , 8 3 7 . 6 1 2 dinarjev, d e l o b o izvajano p o s t o p n o v nasled njih treh letih, s ^ b o razši ritev vinske kelti in p r e d e l o valnega centra predvidoma opravljena v letu 1 9 7 9 . Proizvodno-vinska klet j e p o m e m b e n o b j e k t za d e l o v n o e n o t o in širše proizvodno v i n o g r a d n i š k o o b m o č j e , po sebej pa za H a l o z e in Sloven s k e gorice. Lokacija o b j e k t a b o v s a m e m Ptuju ob republi ški cesti M a r i b o r r tuj Or m o ž , n a površini 1 1 . 2 0 0 kv. m v s k l o p u že obstoječilt vinskih kleti m e d M a r i b o r s k o cesto. Ulico heroja Lacka, V o d n i k o v o u l i c o in m i n o r i t skim s a m o s t a n o m . R e a l n o je p r e d v i d e v a t i , d a b o organizirana p r o i z v o d n j a v K K Ptuj in k o o p e r a c i j i , p o t e kala v l e t u 1980 n a 4 3 4 ha, k a r predstavlja v n o r a m a l n i letini 3 . 2 5 5 ton grozdja ali 2 2 . 7 8 5 hI m o š t a . Investicija je b r e z d v o m a r e n t a b i l n o zastav ljena in e k c x i o m s k o u t e m e ljena, k e r b o s t e m zagotov ljen eden izmed osnovnih pogojev za nadaljnji razvcg vinogradniške proizvodnje v o k v i m ptujske o b č i n e in tudi izven njenih m e j a .
ki p r e v z e m a dela tudi izven podjetja, z a druge n a r o č n i k e . T O Z D Tovarna m o č n i h k n n U , izdeluje in pripravlja dovolj h r a n e z a pitanje živine v lastni reji. T O Z D Trgovina se ukvarja pred vsem s prodajo rezanega lesa iz mesa. TOZD Farma prašičev, je k o l e k t i v , ki vzredi letno prek 4 0 . 0 0 0 svinj. T O Z D Kletarstvo, p r e d e l a i n p r o d a n a l e t o v e č k o t tri miUjone litrov vina visokokvalitetnih vrst, m e d k a t e r i m i so najbolj znani: šipon, pater kletar, haložan, rimljan anno 6 9 in rumeni m u š k a t , ki je dobil na letošnjem sejmu v N o v e m S a d u n^višje priznanje ,JŠAMPION".
b o r , A g r o k o m b i n a t o m L e n a r t in t o v a r n o mesnih izdelkov Košaki iz M a r i b o r a , sestavlja KMETIJSKI PREHRAMBI-NI K O M B I N A T s sedežem v P t u j u . K o m b i n a t se v vseh minulih 15 letili ni širil s a m o z integracijskimi p r o c e s i , temveč j e v t e m o b d o b j u mnogo ustvaril in zgradil z lastnimi napori in vlaganji, srednjeročni p r o g r a m razvoja pa predvideva se ostalo skupno reaUzacgo predvidenih nalog in vlaganj v p o s a m e z n e objekte k o t so širitev mlekarske proizvodnje, o d k u p a in predelava grozdja, proizvodnje p i t a n e živine, pridobi vanja novih zemljišč za i n t e n z i v n o njivsko proizvodnjo in ne nazad nje vlaganja v g o s t i n s k o t u r i s t i č n o
N o v a s t d p n a silosa z zmogljivostjo 6 0 0 kub. m na delovišču v Placarju dajeta skupaj s koritastim silosom dovcJj kvalitetne krme za 1 1 0 krav—molznic in pa okrog 5 0 0 1 mleka vsak dan F o t o : J. V R A B L O b r a t Kooperacija, skupaj z zasebnimi k m e t i j s k i m i proizvajal c i - k o o p e r a n t i l e t n o spitajo prek 10.000 glav goveje živine, o b r a t p a j i h oskrtjuje z vsem reprodukcij skim materijalom in n u d i k r e d i t e p o d ugodnimi pogoji za inve stiranje v nove zmog^ivosti. T O Z D „ H a l o 3 t i biser' vključuje prek 90 % vseh gostinskih zmogljivosti v ptujski o b č i n i . T O Z D ,JPetovia" j e z n a n a k o t proizvajalec brezalkoholnih in a l k o h o l i u h p i j a č , za k a t e r e j e dobila vrsto najvišjih priznanj n a d o m a č i h i n tujih sejmih. Vse večji del p a zajema v p r o i z v o d n e m p r o g r a m u P E T O V I E tudi konzer viranje n e k a t e r i h vrst vrtnin. TOZD Gostinstvo Breg, j e skupaj s Haloškim biserom, pomemben nosilec, gostinske dejavnosti v o b č i n i . T u r i s t i č n o gostinski center, k i j e šc v gradnji, opravlja prav t a k o p o m e m b e n d e l gostinsko turistič ne dejavnosti in že sedaj privlači veUko obiskovalcev iz bhžnje in daljne okoUce. Kmetijski k o m b i n a t i Ptuj je obenem tudi član sestavljene organizacije združenega dela ter skupaj z A g r o k o m b i n a t o m Mari
dejavnost ter v n e k a t e r e manj p o m e m b n e o b j e k t e , ki p a s k u p n o predstavljajo veliko v r e d n o s t . V Kmetijskem k o m b i n a t u j e n e n e l m o p r i s o t n a skrb za zaposle ne, njihftve stanovanjske r a z m e r e , za zagotavljanje obveznega toplega o b r o k a h r a n e , za d e l o d r u ž b e n o p o l i t i č n i h organizacij v k o l e k t i v u , d o s l e d n o uveljavljanje samouprav nih o d n o s o v , pravilno in h i t r o obveščanje, delavcev prek lastnega glasila N A Š A P O T in z a vse druge oblike aktivne angažiranosti sfeh e m e g a zaposlenega, ki m u ni vseeno, k ^ o se v njegovem k o l e k t i v u g o s p o d a r i , upravlja i n deli s k u p n o ustvarjeni d o h o d e k . T a k o naša 2000-članska družina v svoji zeleni tovarni skrbi iz dneva v d a n , d a b o n a tržišču dovolj m l e k a za o t r o k e , m e s a , ki j e p o s t a l o naša vsakdanja h r a n a , da b o d o stroji l a h k o n e m o t e n o obdelovali polja in travnike, d a b o n a nuzi vedno k o z a r č e k d o b r e g a za prijetno razpoloženje, za nove m o č i , ki so p o t r e b n e , d a b o tudi najbolj črni delovni dan poln zmagoslavja in prijetnega o b č u t k a , da ne ustvarjamo s a m o zase, t e m v e č za vse n a s , za današnje in jutrišnje generacije . . .
Gospodarjenji Icmetiiskega koiiiliiini«ita
Ptuj v prvem polletju letos s polletnim obračunom, so bili letos prvič ugotovljeni rezultati uveljavljanja novih plačilnih instrumentov v praksi, ki so jih sprejeli že v letu 1975, izvajati pa začeli v letošnjem letu. Sistem vnaša bistvene spremembe v celoten gospodarski proces in se pozitivno odraža na vseh delovnih področjih. Danes, po štirih mesecih, ko je zakon stopil v velja vo, ugotavljajo, da je bil potreben, saj jc na področju vzpostavljanja dolžniško upniških razmerij uvedel potreben red. Ob pregledu gospodarskih rezultatov v prvih šestih mesecih letošnjega leta ugotavljajo, da sc z največjimi težavami srečujejo delavci v kmetijski proizvodnji, kjer je največ škode naredila dolgotrajna suša. Posledice so občutili tudi v proizvodnji mleka, saj je v tem času močno upadla mlečnost krav v zasebnem in družbenem sektorju proizvodnje. Podjetje pa je kot celota doseglo približno tak rezultat po fakturirani realizaciji kot v istem obdobju lani. celotni dohodek obračuna po plača ni realizaciji so v KK Ptuj v primerjavi s celotnim d o h o d k o m doseženim v istem obdobju lani. ko so ga obračunali po fakturirani realizaciji, povečali za 7%. porabljena sredstva pa za 220/0. Investicijska sposobnost podjetja kot celote pa je 12.804.285,52 dinarjev. Zaloge materijala so se v KK Ptuj povečale v primerjavi z istim obdobjem lani za 57f"o, zaloge nedokončane proizvodnje pa za 44'''o. Oh tem ugotavljajo, da predstavljajo problem vse liste zaloge, ki niso pogojene s povečano proizvodnjo, ki bi imela zagotovljeno plasiranje na tržišče. Menijo pa, da je pred njimi šc pel mesecev, ko lahko tudi na tem področju marsikaj spremenijo v pozitivnem smislu. Ko obravnavajo rezultate poslovanja in jih primerjajo z istim obd(»bjem lani, je seveda prisotno tudi vprašanje vrste zakonskih obveznosti, ki jih morajo že pokrivali iz ostanka d o h o d k a , ne pa evidentirali kol stroške, v prejšnjih letih. Sklenili s o . da je potrebno izdelati temeljite analize poslovnih re/ullatov za prvo polletje letošnjega leta ler na njihovi osnovi sprejeti tudi vrsto ukrepov, da se bodo razmere v nekaterih T O Z D že v naslednjih mesecih izholjšak. Zavedajo se. da so poslovni rezultati odvisni od njih samih in da jim nihče izven delovne organizacije ne bo pomagal, če bi se znašli v težavah, zalo m«>ra vsak od njih storiti vse. da bodo rezultati takšni, kol so jih predvidevali, ko so sprejemali plane za lelo 1976.
. . V PROCESU POSTOPNE MODERNIZACIJE . .
F o t o : R.
Perutninska farma na Bregu pri Ptuju
Ž e leta 1954 je podjetje uspelo odkupiti toliko živine, da so bile i z k o n š č e n e vse zmogljivosti. Z a t o so takoj začeli s postopno modernizacijo, .';prva bolj skrom no, "seeno pa dovolj, d a j e naslednja 4 leta ras tel o d k u p in predelava. L e t a 1958 so prišli d o zaključka, da brez večjih investicij ne b o d o hitreje napredovah, da j e treba iz ekstenzivne proizvodnje preiti na i n t e n z i v n o , .'aj je le t a k o m o g o č a večja p r o d u k t i v n o s t in kvaliteta in ne nazadnje s t e m o d p r t a m o ž n o s t proizvodnje v teku celega leta in ne s a m o sezonske, k o t je t o o m o g o č a l o d k u p od individualnili proizva jalcev. Razmišljanja v tej smeri so h i t r o dozorevala in leta 1959 je , Perutnina" na iniciativo in s o p o d p o r o Poljoprivrednog poslovnog saveza, uspela s p r o j e k t o m za gradnjo p e r u t n i n s k e farme in s tem izpolnila osnovne pogoje za začetek intenzivne proizvodnje na ptujskem o b m o č j u . Od tukaj pa se začne za ,.?erumino" novo poglavje.
NAJVEČJI PROIZVAJALEC PERUTNINSKEGA MESA VJUGOSLAVIJI v s o b o t o p o p o l d a n 1 1 . sep tembra 1 9 7 6 , so se letos že p e t i č zapored zbrah delavci i n k o o p e lanti M e s o k o m b i n a t a P e r u t n i n a Ptuj, in s tem manifestirali njihovo uspešno dosedanje d e l o d o b r o organiziranost, povezanost in tovarištvo. Najpomembnejše p a je to, da so ptujski perutninarji z ogromnimi žrtvami in napori zgradih solidne in čvrste temelje za našo perutninarsko proiz vodnjo, t a k o da je danes delovna organizacija ,J'erutaina" Ptuj največja delovna organizacija te vrste v Jugoslaviji. Na vseh p o d r o č j i h njiliovega dela in delovanja se iz leta v l e t o kažejo vidnejši rezultati, vsekakor pa najpomembnejši letošnji uspeh uveljavitev nove samoupravne organiziranosti iz prej dveh v sedaj šest TOZD in samoupravne organiziranosti znotraj njih. S t o odločitvijo so najbližje rešitvam, ki jih ponuja o s n u t e k z a k o n a o združenem d e l u . Z e d a n e s pa
laliko ugotavljamo, d a so se zaradi takšne organiziranosti, k o delavci sami na podlagi vzdruževanja svojega dela in sredstev, s katerimi opravljajo, ustvarjajo in delijo sadove svojega dela sprostile iniciative za boljše d e l o na vseh p o d r o č j i h kar se najbolj p o z n a v letošnjih dosedanjih proizvcxinih in finančnih rezultatih, ki so zelo ugodni ter o p t i m i s t i č n i . T a k o so s a m o l e t o s p o v e č a h fizični obseg proizvodnje za 18 %. Ob t e m p a j e treba p o v e d a t i , d a j e ta hitra rast proizvodnje letos še posebno d o b r o d o š l a , saj j e p e r u m i n s k o meso v veUki meri n a d o m e s t i l o pomanjkanje drugih vrst mesa in s tem rešilo skrbi marsikatere gospodinje.
PERUTNINA NEKOČ . . Prvi začetki perutnine segajo 71 let nazaj, k o so leta 1905 osnovah
p o d r u ž n i c o za o d k u p živine, ki se je kasneje bavila še s klanjem in pripravljanjem mesa za izvoz. Takoj p o osvobocUtvi je dobil maloštevilni kolektiv nalogo, d a obnovi tradicijo živinoreje na našem o b m o č j u , z a t o je na iniciativo kolektiva in d r u ž b e n o pohtičnih dejavnikov pozneje formirano samostojno podje^e .J^erutnina" z izvoznim statusom.
V TEMELJIH D A N A Š N J E ORGANIZACIJE
Od takrat se je o d k u p živine iz leta v leto večal, predvsem na p t u j s k e m in p r e k m u r s k e m ob m o č j u , t a k o , d a j e bilo tržišče vse bolj založeno, tržni višek pa uspešno plasiran v izvoz. N o v e impulze za hitrejši razvoj je d o b i l o pcKljetje leta 1950 z uvedbo delavskega samoupravljanja. Od takrat se nadaljuje razvoj s posebnim e l a n o m . O d k u p n a baza se j e začela razširjati in zraven Štajerske in Prekmurja zajela še Podravino, Hrvatsko Zagorje, V o j v o d i n o in Bosno.
Prav ta farma je bila k o t osnova, ki je zahtevala nadaljno gradnjo podjetja v smeri celotnega proizvodnega ciklu.sa: O D V Z R E JE DO FINALI ZACIJE in stranskih p r o d u k t o v . Ta p r e o r e n tacija iz trgovinske v p r o i z v o d n o organizacijo pa ni bila lahka. Kljub pomanjkanju izkušenj v tej smeri nepoznavanju tehnologije in pomiinjkanju kadrov je hitro napredovala, saj je sledilo niz objektov za pripravo živinske hrane, tovarne za predelavo mesa . .
S p r v o organizirano proizvodnjo piščancev so začeli že leta 1 9 6 2 , m e d t e m k o je bila farma k o n č a n a do pričetka leta 1964. Z zgraditvijo tega pomembnega objekta so bili dejansko položeni temelji današnje organizacije — m e s o k o m b i n a t a , P e r u t a i n a " Ptuj.
ŠPORTNE IGRE PERUTNINARJEV
Predsednik CDS, Drago Čater govori na petem dnevu Perutninarjev F o t o : M. Ozmec
Komisija za šport pri konferenci sindikata M e s o k o m b i n a t a jj^erutn i n a " Ptuj j e v č a s u od 4 . avgusta, d o 7. septembra organizirala v č a s t dneva perutninarje v t e k m o vanju za prvenstvo Mesokom binata „ P e r u l n i n a " Ptuj v naslednjili disciphnah: kegljanje, strelja nje, namizni tenis, p i k a d o , mali n o g o m e t , trim in šah. V vseh navedenih disciphnah j e nastopilo 2 0 0 č l a n o v delovne organizacije in k o o p e r a n t o v . T a k o se j e t e k m o vanja udeležil vsak p e t i član delovne organizacije. N a tekmovanjih so bih doseženi d o b r i rezultati, ki so p l o d vchke požrtvovalnosti in borbenostL Vsa tekmovanja pa jc vodila komisija
za š p o r t p r i „ P c r u t n i n i " Ptuj, k i j e na svečanosti ob V. dnevu perut ninarjev svečano raz^asila, rezul t a t e , najboljšim pa so bili p o d e ljeni tudi pokaU. Najboljše rezul tate so do.segli: V kcglanju 5-članska ekipa mesne industrije z 905 p o d r t i m i keglji; p o s a m e z n o jc bil najboljši Mirko Žgeč z 204 p o d r t i m i keglji, m e d t e m k o je med ženskami p o s a m e z n o bila najboljša Terezija Kokol s 97 keglji, e k i p n o pa je bUa najboljša ekipa F a r m e s 331 p o d r t i m i k e ^ j i . Pri streljanju z z r a č n o p u š k o j e bila najboljša ekipa mesne ^indu strije, med p o s a m e z n i k i pa Štefan Laura, prav tako iz mesne
Mesokombinat »Perutnina" Ptuj danes G o t o v o j c danes zrasel iz nekdanje p o d r u ž n i c e za o d k u p živine gigant, ki ni le vodilni te vrste v Jugoslaviji, ampak, sega njegov sloves tudi p o evropskih državali. Dovolj p o v e d o s a m o številke: blizu 1000-članski kolektiv v šestili T O Z D , s 4 0 0 k o o p e r a n t i iz 13 o b č i n Hrvatske in Slovenije b o k t o s proizvedel čez 15.000 ton perutninskega mesa, 2e leta 1980 p b o ta proizvodnja znašala 2 2 . 3 0 0 t o n . y najsodobnejših valilnicah b o d o k;tos zvalili bhzu ^6 mihjonov piščancev, leta 1980 p a bcxlo zredili * t n o za vsakega Jugoslovana p o enega piščatKa. V ^ uri delovnega časa zakoljejo za p o t r o š n i k a 6.000 kljunov p e r u t n i n e . Doseganje visoke p r o d u k t i v n o s t i dela, ki j e '^u evropskega vrha, j e posledica primernega l^^grajevanja, ki ga b o d o ne ^ e d e na t o se ^popolnjevali, doerajevali, kratikomalo dvigniU
pa tudi p r o d u k t i v n o s t dela. Novim organizacijskim s p r e m e m b a m p a so v letošnjem letu prilagodili tudi organiziranost d r u ž b e n o p o h t i č n i h organizacij, zlasti ZK. Iz p m n j c ene osnovne organizacije ZKS so ustanovih 7 OO Z K S , vse te pa povezah v svet ZK na nivoju delovne organizacije. V 0 0 Z K S pri k o o p e r a c ^ i so vključih tudi vse člane ZK iz vrst kooperantov. V sindikatu večjih s p r e m e m b niso izvršiU, ker so imeh že prej takšno organiziranost, ki j e prilagojena sedanji samoupravni organizira nostL Jasno p a j e , da j e temu prilagojeno tudi delavsko samoupravljanje z zelo razvejanim delegatskim s i s t e m o m , v k a t e r e m je vključena ena tretjina vseh z a p o s l e n i h in k o o p e r a n t o v . T a k o j e njihove delegate m o ž n o zaslediti v raznih organih, institucijah vse od delovne organizacije, p r e k o krajevnih s k u p n o s t i , o b č i n republike in federacije.
industrije. Najboljšo žensko e k i p o pa je imela delovna s k u p n o s t skupnih služb, ki j c i m d a tudi najboljšo p o s a m e z n i c o E r n o Rimelc. V namiznem tenisu je bil najboljši moški posameznik P e t e r Jurkovič ~ DSSS, m e d t e m k o j e bil v pikadu najboljši Božo Berčič iz DE Servis, med ženskami p a Darinka Kavčevič iz DE F a r m e . V malem n o g o m e t u jc sodelovalo sedem e k i p , najboljša jc bila ekipa Mesne industrije II; Najboljša v TRIM-ii j e bila Anica Lozinšek, m e d t e m k o v moški k o n k u r e n c i ni bilo udeležencev. Tekmovanje v šahu je p o t e k a l o v treh s k u p i n a h . Vsaka skupina jc štela štiri tekmovalce, t a k o , da sta p o dva prvouvrščena dobila možnost nastopa v finalu. S k u p n o je tekmovalo 12 delavcev, najboljši p o skupinah pa so bih Alojz Rakuša, Ciglai Fr a n c , D u r o Boj ii Mirko Gavez. Zmagovalcem v posamczniji disciplinah so biLi podeljeni pokiili v trajno last. Priznanje trem prvouvrščenim v p o s a m e z n i h di sciplinah pa b o d o podelUi na občnih zborili OOS. Visoka udeležba na tekmovanjih d o k a zuje, da je v „ P c r u t n i n i " šport popularen med najširšimi sloji delavcev, kateri č u t i j o , da jih le ta m e d s e b o j n o tovariško povezuje in utrjuje telesne sposobnosti ter j i h duševno bogati. O uspeliih na vsem p o d r o č j u v našem p e r u t n i n s k e m gigantu bi laliko pisali še in šc. L a h k o bi govorile številke, lahko tudi delavci sami, pa se zadovoljimo s tem, kar smo napisah mL Vsekakor pa t o ni vse, o njihovem d e l u , o u s p e h i h , pa tudi o težavah b o m o naše bralce še napreg obveščah sproti.
NAČRTI RAZVOJA Kljub odhčnini rezultatom, doseženim u s p e h o m , slovesu pa naši perutninarji niso zadovoljni, t e m v e č so s tem p o s t a v j c n i p r e d nove še bolj zahtevne in odgovorne naloge. Srednjeročni n a č r t razvoja, ki so ga sprejeli v letošnjem letu za obdobje od 1976 d o 1980 je usklajen z o b č i n s k i m in r e p u b l i ^ i m n a č r t o m . V t e m n a č r t u predvidevajo n o m i a l n o l e t n o rast proizvodnje za okoli 10 %, kar n a prvi pogled ne izgleda veliko, je p a glede na velike k o l i č i n e i z r e d n o zalitevno. T a k o predstavlja na p r i m e r zraven p o v e č a n e proizvodnje o d 1 5 . 0 0 0 na 22.300 ton, novo in p o m e m b n o kvaliteto za več k o t 100% povečana proizvcxinja mesnih izdelkov. H k r a t i n a č r t u jejo celo vrsto d o p o l n i t e v sedanjih zmogljivosti, ki sicer niso ključne ga p o m e n a , so pa za nadaljno rast n u j n e . T o so predvsem: p o v e č a n e vzrejne zmogljivosti v kooperaciji, farme nesnic za k o n z u m n a jajca z l e t n o zmogljivostjo 60,000.000 jajc, večje zmogljivosti v valilnici, povečanje reprodukcijskega ma teriala, dopolnitev in posodablja nje opreme že v obstoječih k a p a c i t e t a h , p o v e č a n j e transport nih sredstev, povečanje in posodabljanje prodajne m r e ž e , ter nazadnje nova upravna zgradba. Vse n a š t e t o b o p o njihovi lastni oceni m o ž n o izvršiti s p r i m e r n o realizacijo o s t a n k a d o h o d k a in a m o r t i z a c g e , seveda poleg že znane investicije, ki j e v t e k u , to j e n o v a tovarna krmil s silosi in d r u g o . Za vse n o v o n a č r t o v a n e naložbe bodo morali izbrati n^manj 52 milijard starih dinarjev, od katerih r a č u n ^ o , d a
n o s t n e akcije. Seveda so p r e d njimi šc m n o g e druge znane in m a n j znane naloge, ki jih b o d o m o r a h s k u p n o in složno rešiti. Eden i z m e d takih trdih orehov jc vključevanje v S O Z D S l o v e n s k o p e r u h i i n a r s t v o , ki se še vedno nahaja v p o r o d n i h krčili in je doslej pov.sem uspela le v izdaji glasila slovenskih pemtiunarjev
Delavke pri embaliranju oči ščenih piščancev P E R O , m e d tem, k o v ostalem, zlasti v tistem, za k a r je bila n a m e n j e n a , še ni uspela. Sicer pa je p r e d , J ' e r u t n i n o ' o d p r t o tudi nadaljno povezovanje s proizva jalci k o r u z e , prav t a k o p a n e b o d o stah ob strani pri n a č r t o v a n j u proizvodnega in dohodkovnega povezovanja agroživilske celote v podravski regiji. Predsednik centralnega delav skega sveta m e s o k o m l a n a t a , J ' e r u t n i n a " Ptuj, je v svojem govoru ob V. tradicionalnem dnevu perutninarjev, iz katerega povze m a m o zgornje p o d a t k e , zaključil takole: „Ker n a a perutninski dnevi iz leta v l e t o bolj presegajo okvire naše delovne organizacije
iMesokombinat Perutnina v Ptuju pogosto obiskujejo vodilni politiki in gospodaistveniki. N a posnetku France Popit, predsednik CK ZKS je lani obiskal Perutnino b o d o sami ustvarili v e č , k o t polovico sredstev, za ostalo pa bodo morali najeti kredite. O g r o m n a sredstva pa načrtujejo tudi za druge n a m e n e . T a k o b o d o v tem srednjeročnem obdobju prispevah za splo.šne d r u ž b e n e p o t r e b e 20 milijard, za družbeni standard svojih delavcev pa 4 mihjarde. Ob tak.šni konsolidirani rasti delovne organizacije pa b o d o p o predvidevanjili v letu 1980 že celotni d o h o d e k v višini nad 3 2 0 milijard starih dinarjev, ob tem pa povečali število zaposlenih le za 36%. Te številke nam kažejo, d a že sedaj predstavljajo in združujejo v m e s o k o m b i n a t u .J^erutnina' Ptuj ogromen gospoclarski in umski potencial, ki ima precejšen vpliv, ne s a m o na življenje in d e l o ljudi v ptujski občini, ampak tudi d a l e č n a o k o h . D o b r o .se zavedajo, da je človek naše največjo bogastvo, z;ito b o d o v b o d o č e prav njemu posvetili največ p o z o r n o s t i . V zadnjih letih so vložih za vi^i d r u ž b e n i standard svojili delavcev veliko sredstev. Dogradili so lepo število .stanovanj, povečali p o č i t niške zmogljivosti izboljšali tople malice za delavce m e d delovnim č a s o m , m o r a l n o in m a t e r i a l n o podpirali rekreacijske in športne dejavnosti ter šc celo vrsto drugega, kar je p r i p o m o g l o k boljšemu p o č u t j u njihovih delav cev in njihovfli družin. Za dosežene izjemne rezultate je delovna organizacija ,J^crutnina" Ptuj skupaj s 25 njenih najzaslužnejših delavcev tudi letos prejela odlikovanja p r e d s e d n i k a R e p u b l i k e , tovariša Tita, kar jih še b o | vzpodbuja k marljivosti in ustvarjalnosti. T u d i v b o d o č e se b o d o u q ) e š n o vključevah v p o t r e b n e solidar
m e n i m o , da bi bilo primernejše v bodoče ta naša vsakoletna prizadevanja, že tradicionalna srečanja razširiti v primerno d r u ž a b n o prireditev širšega obse ga, kjer b o d o lahko n a v z o č i delovni ljudje in občani iz arše s k u p n o s t i . Morda bi bilo prav, če bi n a m e s t o dosedanjih dnevov perutninarjev odslej vsako leto organizirali v ta n a m e n v Ptuju KURJI B A L , ter t a k o vključih v naš praznik tudi vse ostale od blizu in d a l e č . T a k o bi postal naš praznik tudi praznik vseh drugih. Vsi dosedanji rezultati, za katere ste vsi, t a k o člani delovne s k u p n o s d k o t k o o p e r a n t i , vložili m n o g o truda in n a p o r o v , ro najboljši p o r o k , d a b o m o tudi v naslednje vse na,šc n a č r t o v a n e nalogih uspešno izvrševali, utrjevah dobre in tovariške odnose, prijateljstvo, bratstvo in e n o t n o s t in vse to najbolj t r d n o povezali v naši skupni , P e r u t n i n i ' Ptuj, v kateri b o vsak našel tisto p o t , ki ga b o \odila v s r e č n o , b o g a t o , varno in ustvarjalno življenje ter eksistenco. O b današnjem srečanju j e tudi prav, da se p o n o v n o s p o m n i m o naših rojakov na avstrijskem K o r o š k e m , k a t e r e p o d p i r a m o in b o m o čvrsto stali na njihovi strani v njihovem p r a v i č n e m boju. Na današnjem srečanju ponovno tukaj zbrani člani delovne skupnosti in k o o p e r a n t i Mesok o m b i n a t a .J^erutnina" Ptuj izra ž a m o svoj gnev zoper teptanje osnovnih človečanskih pravic avstrijske vlade d o naše manjšine n a K o r o š k e m , k o t so ga že p r e d dnevi izrazih n a a delavci na p r o t e s t n i h zborovanjih p o n a a h TOZD. D R A a K O R O S K I S L O V E N a , MI S M O IN BOMO V E D N O Z V A M I ! ' je zaključU svoj izčrpni govor Drago C a t e r .
8. stran
Cirkulane
T E D N J K
»Vodstvo bo šlo na vse ali nič"
K o n e c avgusta in v z a č e t k u s e p t e m b r a j e v osnovnih organi zacijah ZSMS v Sloveniji bilo č u t i t i p o s e b n o živahno dejavnost. Vse osnovne organizacije so se že celo poletje pripravljale na voUlne konference, ki so bile v teh d n e h izpeljane. Pripmvljalni o d b o r i niso imeli lahkega dela, k o so sestavljali k a n d i d a t n e liste za volitve novega mandatnega obdobja; potrebno je
Stanko Zavec: „Probkme se premaguje dosti lažje, č e so cilji dovolj jasni." bilo izbrati ljudi, ki b o d o vredni in sposobni voditi mladinske organi zacije, saj bi skoraj l a h k o rekli, d a organiziranost mladih v zadnjih nekaj letih doživlja pravo renesanso. Delovna zagnanost, ki se v e d n o m o č n e j e pojavna v organizaciji, j e s p o n t a n a in izhaja iz p o t r e b e p o organiziranosti; s t e m j e dosežen velik k o r a k naprej. Organizacija naj bi ne bila neka u m e t n a , od zunaj vsiljena oblika povezave, t e m v e č resnična nujnost in kjer t e nuje ni, je življerije organizacije m l a č n o in prisiljeno, l a h k o bi rekU d a životari in je sama sebi n a m e n . Takšnih organizacij pa si ne želimo in so v naši družbi o d v e č . Z a t o j e toUko bolj zadovoljivo spoznanje, d a se j e že ali p a se še ustvarja p o t r e b a in iz nje raste organiziranost. Da mladi na tej p o t i naletijo na n e m a l o ovir, ni n o b e n a novost prav z a t o j e prav, d a k o n k r e t n o p o s e d a m o p o d lupino ene takšnih O O ZSMS. V 0 0 ZSMS Cirkulane d o sedaj ni vse p o t e k a l o t a k o k o t bi moralo in t o j c že z n a n a stvar, a k a ž e , da b o t e m u kmalu k o n e c . VoUlna k o n f e r e n c a 4. septem bra 1 9 7 6 n a m j e za t o jasen ddcaz. Kljub ne premočni udeležbi so bile volitve nekaj novega, drugačnega od prejšnjih sestavkov. Živahna d e b a t a je pcJcazala skoraj vse b o l e č e rane organizacije in t o j e d o b e r v o d i č novemu vodstvu. Za predsednika je bil .soglasno izvoljen S T A N K O Z A V E C , b r u c V T Š v Mariboru. Že na konferenci je z nekaj besedami j a s n o in j e d r n a t o povedal svoja stališča d o organiziranosti, ki so j i h navzoči odobravajoče sprejeU. P o voUtvah sva pokramljala o marsičem, veliko je imel p o v e d a t i , a za vse ni p r o s t o r a na papirju. „Slišal si, da sem napovedal n o v z a č e t d c . T a k o ne m o r e m o več naprej! Ne b o m govoril, delali b o m o in pika. Delali b o m o , ker člani t o želijo, ne vsi, a mnogi želijo." Postal jc resen in zbran in vživel s e j e v svojo funkcijo. „ N o č e m biti jaz organizacija, t o ne bi imelo nobenega smisla; vsi ali n o b e d e n ! Povem ti, n m o g o sem že razmišljal o vsem, s k r b n o sem
priprav^al p r o g r a m in zadovoljen sem, ker so me izvolili. Poskušali b o m o vse a h nič, č e u s p e m o bomo lahko zadovoljni, če ne . . . " Pomislil sem, da so takšni k o t j c on, r e s n i č n o p o t r e b n i . S t a n k o pa j e trezno in počasi začel govoriti o planu z vso zavzetostjo in zaskrbljenostjo. „ V e č dela, več ;iktije! Akcija združuje, mlahavo vzdušje pa odbija mladince. Mladi smo, radi b o m o delali in ne b o nam težko. Najprej bi hotel pridobiti vse ali vsaj večino mladih v organizacijo. ZSMS j e prostovoljna in naša 0 0 ima malo članov. Premalo se p o s v c č a n r ) mladim že v 8 . razjcdu OS in tistim, ki so OS šele kcHičali. Tu j e p o t r e b n o prijeti, s t e m j e p o t r e b n o delati. Ža te b o m o k m a l u pripravih poseben sestanek: p o t r e b n o j i m je vse lepo objasniti, in u p a m , da se n e m o t i m , spoznali b o d o pravo plat z v o n a . " P r i z n a m mu, d a j e to m o č a n a d u t , a pripoveduje vedno bolj j a s n o in k o n k r e t n o . „Do sedaj j e izgledalo, k a k o r da v KS obstojata dve organizaciji ZSMS: ena v OŠ in d r i ^ a za vse ostale - vanjo p a so prihajali le n e k o U k o „starejši". Tistih na p r e h o d u , torej srednješolcev v
prvih letnikih in tistih, ki ostajajo doina, pa ni bilo nikjer. Sredina se n a m j e izmikala. To j e d r o b o m o pritegnili in navajali na d e l o . Ko b o d o stari toliko k o t m i , b o d o laliko že prekaljeni delavci mladinske organizacije, mi smo bili in smo še z a č e t n i k i , ki iščejo samega sebe." Ko ga povprašam p o k o n k r e t n i h akcijah, mi odgovori: ,,V KS se dela m n o g o in povsod bi laliko pomagah mladinci. Od kopiuija jarkov za rasvetljavo pa do moralnega osveščanja ljudi pri glasovanju in referendumu je širok interval dejavnosti." „Popestriti d e l o v organizaciji mi p o m e n i važno nalogo. Niso vse le sestanki in ples e n k r a t na mesec. P o t r e b n o j e pravo p e s t r o življerge; vodstvo b o poskušalo popularizirati vse od radio kluba do športa." V k o t i č e k dvorane OŠ Cirku lane j e zaplavala prijetna glasba, a Stanko kot da j e ni slišal. „Program mora biti dober, argumentiran in ovrednotea Želimo si več sodelovanja s K S ; do sedaj so kazali premalo zanimanja za n a s . " Vprašam ga o p r o b l e m i h , a se le prijetno nasmehne. „ V s e zanimajo
p r o b l e m i ; te se premaguje d o s t i lažje, če so cilji dovolj jasni. Kaj bi ti govoril. N i m a m o dvoran; dobili j o b o m o in j o m o r a m o d o b i t i od gasilskega društva. T a ni le njihova, naša j e in mi smo vsi o d najmlajših d o najstarejših. Nezainteresiranost j e p r o b l e m , k i odbija, a pojavi se le zaradi slabe organizacije. Ne m a r a m železne r o k e , h o č e m prijateljsko sodelo vanje, h o č e m prijetno vzdušje in življenje." , , S p o m e n i k e N O B smo v K S vzeU p o d svoje okrilje, ZB j e p r e e m a l o skrbela zanje. Kaj vse se da narediti j e t e ž k o reči. Poskrbeli b o m o za k u l t u r n o in š p o r t n o sodelovanje, skupne delovne akcije, skupni izleti, izmenjava izkušerj . . . MMisliš, da bi k a k š e n večer poezije nc privabil? C e mu nalašč h o č e m ugovarjati, ima že pripravljene a r g u m e n t e , m o č n e in j as ne. „ V o d s t v o b o šlo na vse ali n i č . Upanje, da b o m o uspeli, j e zasidrano v n a s , d r u g a č e nc bi imelo smisla . . ." Takšen j c S t a n k o Zavec, takšen in nič drugačen: zavzet in o d l o č e n , prijateljski in o d k r i t . Verjamem mu, da ne bo ostal pri besedah, saj pravi, da ne mara vzvišenih govorov. „ J a s n o je t r e b a povedati, d a te razumejo in č e t e razumejo ti dajo prav ali pa n e . " Kaj k m a l u spoznam, da b o „ t a p r a v i " in da ni bil z a m a n izvoljen. Potrebuje le še d o b r o in razumevajoče č l a n s t v o . Verjamem, d a b o uspel, a č e ne bo, b o to njegov poraz, p o r a z predsedstva 0 0 ZSMS Cirkulane; poraz, ki b o ga sama sebi zadala organizacija F r a n c Milošič i
i r
— četrtek,
p r e d l e ^ !
16.
septembra
197b
b i ^ l c e >
PES VEČ VREDEN. KAKOR DVE ČLOVEŠKI ŽIVLJENJI Člani lovske družine Desternik so bili že v e č k r a t od krajanov obveščeni, da pes, last Janeza Kurbusa oz. njegovega zeta F r a n c a Karo iz J a n e ž o v e c , lovi in kolje divjad v tamkajšnjem predelu lovišča naše lovske d r u ž i n e . N o , hotel sem se p r e p r i č a t i , ah niso to s a m o govorice. Šel sem v soboto, 28. avgusta 1976 k o n t r o l i r a t tisti revir. Ž e n a j e šla iskat g o b e , jaz pa sem vzel malokiilibrsko p u š k o in sva šla v tiste predele gozda nad o p e k a r n o v Janežovcih. N e k a k o ob 15. uri res pritcle „ta č r n i p e s " , k a k o r so ga krajani opisali, nad o p e k a r n i š k o j a m o in
t a k o p o t r e b e n , d a si m o r a na tak n a č m skrbeti za v lonec - dober tek! Povrnem se nazaj, k o sem s strelom iz malokalibrske puške pregnal psa, j e že prišel v g o z d , v smeri dogajanja lastnik psa Franc K a r o , g o t o v o z n a m e n o m , da p o b e r e u m o r j e n o srnico in j o odnese za p o t r e b e svoje kuhinje, kaj bi ga» sicer privedlo d o kraja dogajanja, č e ne sla p o divajačini? K o sva se srečala že v g o z d u , sem ga ves razburjen vprašal, k a k o dolgo še misli dovoliti njegovemu p s u , da uničuje divjad v lovišču in m e d tem j e pes pribežai k njemu, jaz z o p e t dvignem malokalibersko
Odhodnica ravnateljice Katice Brač/cove Z b o r delavcev osnovne šole F r a n c a Osojnika v Ptuju 30. avgusta 1976 je bil namenjen odhodnici tovarišice Katice BRACKOVE, prve redne ravnateljice naše šole p o njeni ustanovitvi leta 1 9 5 8 . Malo pred zadnjo vojno j e č a s , k o j e tov. Bračkova stopila v prosvetne vrste. Usmerjala s e j e ob naprednih socialnih povedih n e k a t e r i h takratnih pedagogov. Nekdanji režim j e mislil, da j o j e kaznoval, k o so j o namestili v oddaljeno in zapuščeno p r e k m u r s k o vas. T o d a pravemu učitelju j e bil naš mali in izrabljeni č l o v e k povsod e n a k o drag. Leta 1941 jo je deletela usoda pregnancev. Iz stiske s e j e porajala revolucionarna vnema p o obliko vanju novega človeka. Ob k o n c u l e t a 1944 n a j d e m o tovarišico med vzgojitelji naših, v Bolgarijo rešenih o t r o k , v eni od z a č e t n i h o b h k šolstva nove Jugoslavije. P o osvoboditvi s e j e tovarišicaz m l a d o s t n i m z a g o n o m lotUa vzgoj nega dela v d o m a č e m Ptuju. Na gimnaziji se j e posvetila biološki stroki. T a k r a t je bilo treba še posebej d o k a z o v a t i z n a n s t v e n o dejstvo razvoja in materialne zasnove narave in d r u ž b e . Poleg dela v šoU se je uveljavljala k o t aktivistka v m n o ž i č n i h organizaci j a h in pri utrjevanju organov ^ ljudske o b l a s t i Njeno d e l o se je ' usmerjalo v skrb za mladega i č l o v e k a . Tovarišica jc bila v Ptuju * med pobud iniki in vodilnimi delavkami društva prijateljev m l a d i n e . Delala pa j e tudi k o t članica komiteja, predsednica sveta za šolstvo in poslanka republiške s k u p š č i n e . Povsod j e zagovarjala e n a k o d r u ž b e n o obrav navo vzgoje. Ravnateljica naše šole j e postala v p o m e m b n e m č a s u . Pred solo j c stal nelahek, a idealen cilj sociahsličnega samoupravnega or ganiziranja sproščanja sil, ustvar
v ustavi SR Slovenije je z a p i s a n o : Vzgoja in izobraževanje, k u l t u r a in znanost postajajo del vsakodnevnega življerga ljudi, s č i m e r se presega stanje, v k a t e r e m so t a p o d r o č j a privilegij maloštevilnih in ne splošna človekova p o t r e b a . Znanstvena resnica ter ustvarjanje in uživanje pridobitev kulture, izobrazbe in doživjanje umetniških vrednot so bistveni sestavni del pravice človeka d o samostojnega dela. S t e m k r a t k i m u v o d o m bi se lotil vprašanja o samoupravljanju na srednjih šolah. Skoraj na vsakem k o r a k u že govorimo o samouprav^anju iri^ socialistični preobrazbi našega življenja in dela. Človek postaja nosilec oblasti in upravljanja vseh zadev s področja d r u ž b e n i h in gospodarskih dejavnosti. Človek, delovni človek se s a m o u p r a v n o organizira in t a k o svoje s k u p n e interese prek skupnosti in drugih samoupravnih teles obravnava, predlaga in uresničuje. Samouprav^anje uresničujemo e n a k o p r a v n o in v vzajemni o d g o v o r n o s t i , ki pravzaprav d a n e s še ni t o č n o opredeljena in tudi še nima pravega mesta v naši d r u ž b i . Vsekakor pa odgovornost spada m e d resna vprašar^a d r u ž b e n e ureditve. Ce nada^ujem o samoupravljanju, j e p o t r e b n o ponoviti še nekaj misli, ki jih je zapisala ustava. S a m o u p r a v ^ a n j e je torej pravica o o d l o č a n j u , izjavljanju, voljcnju, nadziranju in obveščanju. Gre torej za vsesplošno m e d s e b o j n o s a m o u p r a v n o sodelovanje m e d ljudmi, ki delajo, ki se učijo ali pa uživajo sadove minulega dela. Mislim, d a je prav sedaj pravi t r e n u t e k , sedaj k o se je pričel p o u k in so sile še sveže, da spregovorim o samoupravljanju na srednjih šolah. Na prste bi lahko p r e š t d k o l i k o srednjih šol je v mariborski regiji ah pa v ptujski o b č i n i imelo samouprav^anje, o z i r o m a koliko se j e ^ l o h srednješolstvo približalo kleji
janja o d n o s o v , v k a t e r i h b i naj vsak prosvetni delavec našel svoj d r u ž b e n i položaj ter e n a k o in v polni meri uresničeval sebe in svojo s k u p n o s t . Za vse p o m e m b n e naloge smo našh v tovarišici pravo o s e b n o s t . Ko s m o sebi u s t r e z n o snovali samoupravne akte, je glavno b r e m e p r i p a d l o ravnateljici. Na m a h sc | e p o k a z a l o , k a k o so poleg pedagoške razgledanosti za samostojno uveljavljanje še prav posebej potrebne gospodarske, finančne, pravne in druge organizacijske s p o s o b n o s t i pa t u d i psihološke in človeške, če p o m i s l i m o na težave pri d o l o č a n j u
merU za d o h o d e k , k o j e tovarišica v e d n o znova pretehtavala položaj posameznika v vsej njegovi individualni občutljivosti, saj j e hotela v človeški skrbi zagotoviti sodelavcem čimbolj enake m o ž n o s t i uveljavljanja k o t m o r a h i o osnovo za zamišljeno delitev p o delu. Ob vseh vprašanjili jc poskrbela za najširše usklajevanje stališč z organi na šoli. Kljub d r u ž b e n i m smernicam o p o m e n u šolstva sc še
v e d n o ni bilo l a h k o uveljavljati p r o t i poenostavljenim pogledom o ločevanju gospodarstva od n e g o spodarstva. O b n e n e h n e m p o m a n j kanju učilnic tovarišici g o t o v o ru bilo l a h k o n e n e h n o p r e p r i č e v a t i financcrje o gradnji šolske >;tavbe, ki smo j o dobili leta 1 9 6 4 . Na p o d r o č j u osnovne dejavnosti je tovarišica z v e d n o novimi zamislimi uresničevala samo upravno načelo v vzgoji, v organizacijah in skupnostih u č e n cev, ki so zlasti s a m o s t o j n o delovah v izvenrazrednih dejav nostih. Zavzemala sc j c za celovito, p r a v i č n o obravnavanje o t r o k a iz njegovega bio-socialnega in psihološkega ozadja. Poglablj^a le zavest s k u p n o s t i , skrbela za ihferencirane m e t o d e in s p r o š č e n o motivacijo, da bi v polni meri .iktivirala mladega č l o v e k a . Navedh bi še l a h k o vrsto drugih uspešnih p o b u d . Šolo j e odpirala okolju. Prlliajalo j e d o raznolike izmenjave. Navezah smo tudi bratske stike s hrvatsko šolo iz Babinca. Tovarišica si jc prizade vala za n a č r t n o delo s starši ob sodelovanju z njihovim svetom ter začela razvijati svctov:ilno službo. Sodelavce Je spodbujala k študiju in je zaslužna pri t e m , da s m o iz lastnega kolektiva d o b i h šolskega pedagoga. Ce so nastajale težave pri učiteljih ah učencih j c v e d n o znala z b u d i t i vedrino in življenjski optimizem. Še več bi l a h k o napisali, vendar pa bi tovarišica dejala, d a jc le č l o v e k , delavka. Za svoje delo j e prejela d r u ž b e n a priznanja, tako red dela, red zaslug za n a r o d , zlato z n a č k o Zveze društev prijateljev mladine in plaketo krajevne s k u p n o s t i Ptuj. Razvoj Osojnikove šole b o ostal nujno povezan z i m e n o m n;išc tovarišice. Za vse požrtvovalno d e l o , ki jc pripeljalo do ugleda šole, ji izrekamo najiskrcnejšo zahvalo. KOLEKTIV
Varujmo naravo in divjad, brez katere bi bila narava mrtva. Foto: R se pred m a n o ustavi v razdalji 50 m . Nisem nanj streljal, ker sem le mislil, da m o r d a ta pes ni tisti k r v o l o č n e ž , k a k o r se o njem govori, toda zelo sem se zmotil v svoji lovski h u m a n o s t i ! Pes se j e od opckarniške j a m e obrnil v gozd in čez kakšnih 15 m i n u t sem že shšal lajež in n a t o že tudi bolestni krik srnjega m l a d i č a , ki ga j c pes ulovil in začel s klanjem. Pritekel sem n a kraj dogajanja in z malokalibrsko p u š k o streljal na psa, vendar j e bil z a d e t e k slab v grmovje, kjer j e pes ujel u b o g o živalco, zdi se mi, da sem ga le malo opraskal. Srnji mladič j e bil v zadnjem delu raztrgan, zgubljen za naravo in tudi za lovsko družino. Da j e omenjeni pes res takšen ropar, potrjuje izjava enega krajana iz J a n e ž o v c c v , da j e n e k a k o 1 5 . avgusta letos prav ta pes prinesel mrtvega zajca d o ceste IV. reda, Janežovci - Selce in tam j e lastnik psa dal v t r a k t o r , za d o m a č e p o t r e b e . N o , če je ta k m e t res tako p o t r e b e n , da si mora na tiik n a č i n skrbeti za v lonec - d o b e r tek! Povrnem se nazaj, k o sem s strelom iz malokalibrske puške pregnal psa, j c že prišel v g o z d , v smeri dogajanja lastnik psa Franc Karo. gotovo z namenom, da pobere u m o r j e n o srnico in j o odnese za potrebe svoje k u h i n j e , kaj bi ha sicer tki p o b e r e u m o r j e n o srnico in j o odnese za p o t r e b e svoje kuhinje, kaj bi ga sicer privedlo kraja d o ajanja, č e ne sla p o divjačini? d o ceste IV. reda, Jimežovci - Selce in t:im j c lastnik psa dal v t r a k t o r , za d o m a č e p o t r e b e . N o , č e j c ta k m e t res
Odprimo vrata ,. . samoupravljanju samoupravljanja. E n samoupravni d a n v celem šolskem l e t u j e na šoU še zdaleč p r e m a l o . Sploh pa j e vprašarge, če j e t o samoupravljanje, č e sc v e n e m dnevu zamenjajo funkcije ravnatelja, predavateljev, tajnice, hišnika in drugih dejavnikov na šoli in t e prevzamejo dijaki. Princip in proces dela o s t a n e t a ista. Zamenjajo se samo ljudje in njihove funkcije, ki gredo iz enega lirbta na povsem drugi izkušen ali pa neizkušen lirbet. Torej se zamenjajo samo ljudje, funkcija t e h ljudi p a o s t a n e nespremenjena. T o še ni samoupravljanje. Kakšni samoupravni organi pravzaprav delujejo na šolah? Vsi vemo za razredno s k u p n o s t , za razredne k a i f e r e n c e , za aktiv mladih in m o r d a delovanje nekaterih k r o ž k o v in raznih komisij za pripravo proslav in pogrebov. To je p r e m a l o , pravzaprav takšni organi nimajo skoraj n o b e n e zveze s samoupravljanjem na srednjih šolah. Za o z n a k o naštetih organov se naj kaže samoupravljanje, demokracija in samoupravna organiziranost? I ^ e p a , še zdaleč nc! T o so samo navidezne o z n a k e in imena, ki pa ne uresničujejo zamisel samouprav ljanja. Za temi organi ni prave d e m o k r a c i j e .
ideološke usmerjenosti in marksistične misli. Ko u v e d e m o samouiiravljanje ne s m e m o v prvi vrsti mishti samo n;isc in na svoje ruijblige ter t a k o sebi in bližjim rezati najlepši k o s kruha. S s a m o k r i t i č n i m o d n o s o m in z o b č u t k o m odgovor nosti d o drugih, d o , d r u ž b e in sveta b o m o urcsničih vse, kar je zapisano o samoupravljanju. ~ Samoupravljanje ni izkoriščanje položaja in enostaven prenos funkcij z enega na drugi lirbct, t e m v e č jc t o idej n o p o h tiče n in družbeni o d n o s med ljudmi in svetom. V Ptuju imamo 3 srednje šole in 4 poklicne šole. Na teh srednjih in poklicnih šolah jc u v a l e n predmet Samoupravljanje s temelji marksizma. Ze sam predmet nudi toliko idej o uresničevanju samoupravljanja na šolah. P o u k samouprav^anja s temelji marksizma zelo p r i p o m o r e k oblikovanju dijakovega razumevanja do znanstvenega pojmovanja o ljudeh in svetu, k usposabljanju za vključevanje v s a m o u p r a v n o dejavnost na vseh p o d r o č j i h življenja in dela. Prvi z a m e t k i samouprav^anja so torej narejeni žc z u v e d b o tega predmeta. P r a k t i č n a izvajanja pa b o d o dala tudi prve in prave rezultate.
p u š k o in v naghci u s t r e l i m , vendar j e Karo psa prepodiL d a j e bil p o g o d e k v psa n e m o g o č . Rekel sem m u , da b o m o psa d o m a ustrelili, pa j e zagrozil, da b o tisti tudi padel, kateri b o ustrelil njegovega psa. Rekel sem m u , da bosta prišla dva in on z o p e t m e n i , da b o s t a padla, torej j e za njega njegov roparski pes več vreden, k a k o r dvoje človeških življenj! P r i z n a m , da divjad naredi tu in tam k a k š n o š k o d o na raznih kmetijskih k u l t u r a h , vendar ne smemo d o v o h t i , da bi divjad zaradi takšnih lačnežev morala tako t r p e č e poginiti, saj j e vendar vsa divjad splošna ljudska lastnina in j e del narave same. Kakšna bo narava brez j e r e b i c e , fazana, zajca in celo srne, ki j e dika naših gozdov, če bomo dopuščali t a k š n o mrharjenje p o lovišču, sicer a u p a m , d a b o ta pes prišel prej k o slej na lovsko , / n i n o " ! Na splošno se tudi dogaja, da razni krajani pobirajo srnje mladiče p o gozdovih m poljih. Tako p o b r a n i mladič navadno žalostno k o n č a , ah sam pogine zaradi manjkajočega srninega mleka in ostale h r a n e , ki j o nudi narava, ah pa ga p o k o n č a kakšen kičnež za v l o n e c . Zaradi tega opozarjam, da b o m o vsaki takšen primer preganjaU s o d n o in naj še p o v e m , da b o moral p l a č a t i krivec .3.000.— din za izgubljenega srnjega m l a d i č a . Prav t a k o bo moral F r a n c Karo plačati enako c e n o za tistega srnjega m l a d i č a in 600.din za ugotovljeno p o k o n č a n e g a zajca, če ne bo m o r d a m e d preiskavo ugotovljeno še kaj v e č ! Konratl Vela
kaj si dijak p o d samoupravljanjem v srednji šoh predstavlja. V mishh i m a m s k u p n e pogovore o p r e d i n c t n i k i h , o h t e r a t u r i za te p r e d m e t e , u č e n č e v o neposredno sodelovanje pri p o u k u z lastnim naštudiranim predavanjem, vpogled v d e l o šole in tajništva, seznanjen naj b o o finančnih težavah oziroma uspehih šole, o vpisu v šolo, naj ve za lastno karakteristiko in t a k o dalje. V mi.slih i m a m tudi sodelovanje u č i t c l j - d i j a k , ali p r o f e s o r - d i j a k , kjer seveda oster in o č i t a j o č profeosorjev pogled in gj-ožnja nimajo prostora. R a z r e d n a skupnost naj b o tisti najvišji org-an samoupravljanja in t a naj rešuje vse dijakove p r o b l e m e . Morda j e p o t r e b n o formirati izvršilni org-an razredne s k u p n o s t i , ki b o o b prisotnosti dij;ikov in učiteljev aH u č i t e l j a - r a z r e d nika reševal vse probleme in težave. Opravili smo s strah vzbujajočim prsto.m, u k o r o m in drugimi discipUnskimi kiiznimi. Da b o res t;iko, j c p o t r e b n o dijaka usmeriti, izobraževati, osvcščati in mu pri obravnavanju sebe in sveta nuditi m o r a l n o o p o r o in seveda u s t r e z n o l i t e r a t u r o . Le s socialistično zavestjo b o m o dosegh n a m e n in z vsem naštetim napravQi reformo vzjgojno in izobraževal nega procesa v osnovni in srednji šoh. S poznavanjem sebe in sveta ter s prisotnostjo odgovornosti b o n « dosegli t i s t o , kar želimo, t o je samoupravljanje. In zdi se mi, d a je t a k š n a ideja blizu, da že trka na naša vrata. O d p r i m o ji vrata in d o k a ž i m o j i , da j e p o t r e b n a , pozitivna in vzgojna. Izobraževanje j e p o t r e b n o reformirati, tx)sledica tega j e s{Teminjanjc in razvoj novih d r u ž b e n i h oilnosov. Ves ta vzgojni in izobraževalni proces moraino osvcthti z lučjo samoupravljanja in že inli.demu č l o v e k u povedati kaj j e samoupravljanje in kaj p r i č a k u j e m o od njega, ko b o s a m o u p r a v ^ a l c c Dajmu mu t o priložnost žc v srednji šoli! ^ kodrič
SOS ZA MUZEJSKO UMETNIŠKO ZBIRKO Vsakdo, ki je v minulih dneh zaI načrtno ali pa zgolj slučajno v rajske s o b a n e , kjer Pokrajinski twze] v Ptuju hrani svojo kultur^ zgodovinsko z b i r k o , to se pravi " ptujski m u z e j , mu je pogled Lhote obstal na praznih stenah, s uterih so izginili fantje in možje, kjekdo je h u d o m u š n o pripomnil, so jih odpeljali v lepotni salon, l^^f je čas d a n e s pač tak, d a moški „g dajo nič m a n j na lepotičenje Kot ženske. Sicer pa šalo na stran, ker j e tei^a današnjega zapisa precej resna.
V zadnjih nekaj letih v Pokrajin skem muzeju v P t u j u niso veliko storili za zaščito umetniških slik, ki predstavljajo neprecenljivo bogastvo, nekatere med njimi so že sedaj p o t r e b n e hitrega posredova nja konzervatorjev in restavratorjev, ker so d o b e s e d n o raztrgane ali poškodovane od različnih atmosferskih vplivov in iz drugih vzrokov. Ptujski muzejski delavci so sicer pristopili k akciji, da bi rešili tisto, kar se še rešiti da in so poklicali sodelavke muzeja sodobnih
umetnosti iz Beograda — svetnika za restavratorstvo, profesorico Z a g o r k o Cerovič in njeno sodelav ko Olgo T i r a n , ki sta v treh tednih rešili o k r o g 50 k v. m površin umetniških slik iz 16,in 18. stolet ja. V teh dneh sta storili najnujnejše predvsem na konzervaciji slik in skulpur, ki so izredno velike umetniške in materijalne vrednosti. Njune zaščitne intervencije so p o t r e b n e predvsem gotski skulpturi. Ravnateljica Pokrajinskega muzeja v P t u j u , dr. Štefka Cobljeva nam je med drugim povedala, da zaenkrat ni realno razmišljati o tem da bi imeli v te namene svoje ga delavca, res p a je, d a b o d o celotna restavratorska in konzervatorska dela terjala nekajletna prizadevanja. Pomagali
Bazstava slikarske kolonije Včeraj p o p o l d n e , o b 17. uri so v ^jzstavnem p a v i l j o n u Dušana Kvedra, v p a r k u ob Dravi v Ptuju, slovesno odprli r a z s t a v o VIL slikarske kolonije , , P o e t o v i o — Ptuj". Razstavo je postavila dr. jtefka C o b l j e v a , ravnateljica pokrajinskega muzeja v Ptuju. Razstava b o o d p r t a d o vključno 25. septembra. Na B o r l u so se t u d i lani jjptembra zbrali slikarji iz raznih Ijrajev naše ožje in širše domovine, peset dni so slikali motive iz Ha loz, Ptujskega polja. Slovenskih goric in s a m e g a m e s t a P t u j . Ustvarili so b o g a t o zbirko likovnih stvaritev, ki prikazujejo našo zem ljo in n j e n e l j u d i . Del t e g a umetniškega o p u s a so pripravili za razstavo, ki j o j e o m o g o č i l a kulturna skupnost občine Ptuj s tem, da je lansko leto s finančno
dotacijo omogočila organizacijo že tradicionalne slikarske kolonije. ff
si b o d o z zunanjimi sodelavci, ki bodo začeli sistematično urejevati najbolj pereče p r o b l e m e , saj je ostalo še o k r o g 300 kv. m slikanih površin, poleg tega pa še slikane tapete, ki jih b o p o t r e b n o vzetijjz zidu in jih , , o b d e l o v a t i " najmanj tri leta. Lepotni in zdravniški posegi v bogato umetniško zbirko v Pokrajinskem muzeju v P t u j u , so še ena od zahtevnih nalog, ki se jih b o m o morali resneje lotevati, saj navsezadnje to ni s a m o problem muzejskih delavcev, temveč velika odgovornost vseh občinskih dejavnikov, d a svojo preteklost o h r a n i m o z a n a m c e m v vseh njeni lepoti in mogočnosti, na p a le Se v d o k u m e n t i h , da smo vse to nekoč imeli, nismo pa storili ničesar za ohranitev. šm
Cirkovčani jutri na gostovanje v tujino Jutri zvečer odhaja folklorna skupina „Vinko Ko rž e" iz Cirkovcna turnejo po ZR Nemčiji, kjer b o ostala d o ponedeljka. Skupina se je odzvala vabilu naših zdomcev, ki so organizirani v društvo lomila Zdovca v Muenchnu in VVitsburgu. Prireditev, ki je organizirana je širšega pomena, kajti na Srečanju se b o d o srečali se predstavniki iz Turčije, Italije in zdomci iz na.ših socialističnih republik. Skupino, ki j o sestavlja 20 plesalcev in 5 gla.sbenikov, b o d o spremljali še predstavniki kulturne skupnosti Ptuj in nekateri predstavniki iz KS Cirkovce. .Seveda se je prijaznemu vabilu odzval tudi naš zavod in novinar, ki b o spremljal skupmo, b o že v prihodnji številki poročal o zanimivostih srečanja zdomcev v ZR Nemčiji. zk
Slikarji amaterji v Rogoznici Dr. Štefka Cobey govori na začet ku IV. ptujskih kulturnih srečanj, 7. a v g u s t a 1976, o b o t v o r i t v i vinarske zbirke. Foto: R
PTUJSKI BORCI V ŠPANSKI DRŽAVLJANSKI VOJNI, KI JE IZBRUHNILA PRED 40. LETI Dušan Rautar, ki je prispel v Španijo, star 20 let, potem, ko je samovoljno zapustil ptujsko gimnazijo, ni Ptujčan, saj je v Ptuju živel le dobre tri mesece. Vendar pa s m o ga vnesli med ptujske španske prostovoljce, ker je bil Mendašev prijatelj in g a j e on rele verjetno prijavil med ptujske prostovoljce za Španijo. Da se je v Pluju prijavil za Španijo Mendaš, je povedal komunist Mirko Centrih, ki pa ni vedel, da je bil Mendaš dijak. Mislil je, da je tekstilni dela vec, zato s m o več let pisali o Mendašu, kot tekstilnem delavcu. Polde Mendaš se je rodil leta 1916 v Ljubljani v družini prometnika pri železnici. Na ptujsko gimnazi jo je presedlal iz kočevske 2. marca 1936. Obiskoval je 7. razred gimnazije in se je izkazal za nadarjenega dijaka, kar pričajo prav dobre in odlične ocene v ptujskem gimnazijskem katalogu. Sedmi razred je zaključil in prevzel 28. junija 1936 šolsko spričevalo. Naslednje šolsko leto 1936/37 se ni več vpisal na ptujsko gimnazijo in sošolci so zvedeli, da je odšel v Španijo. V dokumentih je navedeno, da je tja prispel junija 1937. Njegova bojna pot v Španiji nam ni znaI "a, čeprav je živel po vojni v Beogradu in je pred ne' N leti umrl. Morda imajo njegove izjave pri zvezi bivših španskih borcev. Če nam bodo na naša poizvedovanja odgovorili, bomo naknadno javili o njegovem življenju v Španiji kaj več. Znano pa je, da se Mendaš ni udeležil jugoslovanskega osvobodilneSa boja, ampak je ostal v Nemčiji, ko se je tja zatekel leta 1941 iz francoskega ujetniškega taborišča. Če je ''"a vzrok zato velika t e l e s n a i z č r p a n o s t p o taboriščih, kjer so interbrigadisti preživeli dve dobri '*ti, ne vemo. Dušan Kveder, rojen 1915 v Šentjurju pri Celju J*, kakor že vemo, preživel v Ptuju dijaška in otroška '^ta. Zaradi delovanja v komunističnem gibanju se je *plembra 1936 zatekel v Pariz, od tam pa 4. avgusta '^37 v Španijo. Najprej je tam obiskoval dva in pol [tieseca vojaški oficirski tečaj, nato pa ga vidimo na •"incu oktobra 1937 v štabu bataljona (Jeorgij DimitTu je ostal do februarja 1938, ko se je bataljon ^drževal na položajih ob Teruciu, ki so ga zavzeli •^Publikanci 22. decembra. Fašisti so tu pričeli novo •ofenzivo 2. februarja 1938 in divjala je dvajset dni v """azu in snegu. Republikance je slrla vojaška pre""oč sovražnika, ki je mesto TerucI zavzel. t)d tu je odšel Kveder s 15. brigado in bataljonom 'itiitrov v kraj Tamarile na počitek, nato pa v '^hodno Španijo v kraj Chillon, kjer so ustanovili f • brigado. Dušan pa je bil dodeljen tedaj v j:^nkarjevo četo, ki je bila sestavni del bataljona l^tiilrov. V zadnjih dneh marca vidimo Kvedra na •'"nti jugovzhodno od Teruela, kjer je divjala i^Jhujša bitka v državljanski vojni. Pri mestu ^orella jc bil ranjen 3. aprila 1938 v nogo. Rana je tako huda, da so ga določili za evakuacijo v ^ancijo. Čez nekaj tednov pa je izprosil, da so ga v /Paniji zadržali. Najprej s o ga poslali v Barcelono, ^Jer je hjl od aprila 1938 sedež mednarodnih brigad. , * sedežu so ga dodelili na francoski cenzurni oddeV^- Ker je moledoval, naj ga pošljejo na fronto, so ij, Verjetno julija poslali v rezervni center pri Tarago' odkoder je kaj kmalu i dvema tovarišema pobegj ."a fronto k Fhru v bataljon Divizionario. Pra> leso republikanci pripravljali novo ofenzivo, da bi ""ažnika vrgli iz položajev ob reki Kbro in postavili (Ui!' '^''^"''"JPnPSa ozemlja med severnim in južnim j ^•fl republikanske Španije. Premoč sovražnika pa
Na o b m o č j u krajevne skupnosti živi precej o b č a n o v , ki svoj prosti čas izpopolnjujejo z likovnim ustvarjanjem. Med njimi je nekaj talentov, ki bi se kot amaterji lahko
je bila tako velika, da so po prvih uspehih julija 1938 v bojih do 15. septembra morali izročiti sovražnikom spet zavzete položaje. V teh bojih je bil Kveder kot komandir čete Ivana Cankarja ranjen v noči na 10. september 1938. Znova je bila prizadeta noga. Moral je v bolnišnico. Vsi drugi mednarodni borci pa so morali proti koncu septembra, kakor že vemo, iz bojišča. Kveder je spet prijel za orožje 26. januarja 1939 pri obrambi Katalonije. Takrat so ga imenovali s či nom kapetana za operativnega častnika v štabu 45. divizije. Ko je sovražnik zavzel do 9. februarja vso Katalonijo, je čakal Kveder s španskimi borci ob francoski meji v Pirenejih na prehod v Francijo. Tja je odkorakal z jugoslovanskimi borci 11. ali 12. februarja kakor že vemo, iz bojišča. Kveder je spet prijel za orožje 26. januarja 1939 pri obrambi Katalonije. Takrat so ga imenovali s činom kapetana za operativnega častnika v štabu 45. divizije. Ko je sovražnik zavzel do 9. februarja vso Katalonijo, je čakal Kveder s španskimi borci ob francoski meji v Pirenejih na prehod v Francijo. Tja je odkorakal z jugoslovanskimi borci I I . ali 12. februarja 1939. Franc Dolenc je prišel v Španijo zadnji od teh, ki smo o njih slišali, kakšna je bila njihova bojna pot v Španiji. Dolenc je bil rojen v Ptuju leta 1913. Bil je sin delavca, skladiščnika v žveplarni Haralda Scwaba v Pluju. Šolo je obiskoval v Ptuju in s e j e nato izučil za mizarja. Svojega poklica pa potem ni opravljal, ampak se je zaposlil v trgovini, ki jo je odprl na Ormoški cesti Franc Vnuk. To je bilo okrog leta 1935. V avtogaraži žveplarne pa si je uredil majhno delavnico za mizarstvo, kjer je delal po opravljenih delovnih urah v trgovini. V svoji delavnici se je sesta jal z nekaterimi ptujskimi komunisti. V Španijo je prispel 9. septembra 1937. Tudi zanj ne vemo, kako je tekla njegova bojna pot. V knjižnih virih o španskih borcih iz Jugoslavije zvemo le, d a j e bil hudo ranjen pri Morelli aprila 1938, kar je povrzočilo njegovo smrt. Dolenc je bil precej visoke postave, temnih las in oči in prikupnega vedenja. Njegova fotografija je po zaslugi njegovega prijatelja mesarja l o v . Tkalca — ohranjena. Franc Lazar je španski borec, ki je odšel v Špani jo iz Ptuja. Kdaj je v Španijo prispel pa ne vemo, kajti na seznamu španskih borcev ni tega podatka. Zato ga uvrščamo tudi v tem članku na konec pripovedi o ptujskih prostovoljcih v Španiji. Lazar se je rodil leta 1906 v Ptuju. Njegov oče je bil delavec. Franc je imel štiri brale oz. sestre. Po zadnjem otroku je njegova mati umrla, ko je bil Franc star štiri leta. Oče s e j e znova poročil. Otroci iz prvega zakona pa so kmalu dom zapustili. Najstarejši Frančev brat je odšel v Zg. Štajersko, kjer se je ponemčil in se je pojavil med okupacijo kot hitlerjevcc na Sp. Štajerskem. Franc pa jc živel po materini smrti pri Jakobu Beli v (iajah pri Desterniku v Slovenskih goricah. Ko je odslužil vojaški rok je dr. Potrč našel službo v ptujski bolnišnici. l o d a kmalu je odšel v Maribor, kjer je delal v tekstilni tovarni in se odlikoval v delavskem gibanju, l e t a 1936 je sodeloval v velikem štrajku tekstilnih delavcev. Sc vedno povezan z dr. Potrčem, se je odl«)čil za pot v Španijo. Za njegovo življenje v Španiji zvemo le iz spomi nov dr. Aleša Beblerja, ki piše, da se je srečal z ne kim Plujčanom, ko so republikanci zavzeli avgusta 1937 mestece Kinto v Aragonu. Beblerja je zadel v neki stavbi strel v koleno. Oslal je sam v prostoru. Kmalu pa je vstopil Ptujčan in mu takoj pomagal. Pohitel je namreč po nosila. Bebler navaja, da je Slovenec iz Ptuja padel čez nekaj dni v bojih pri kra ju Belhite. Ker je padel Dolenc leta 1938, je bil žrtev b()jev pri Belhite leta 1937 lahko le Ptujčan Franc Lazar. Lazar je bil črnolas. črnih (»či in visok 164 cm. Njegove slike ni v mu/eju. Prosimo, da jo izroči našemu uredništvu kdo (»d njegovih znancev, če jo ima, pa tudi. če je slika skupinska. Slika bi bila objavljena v albumu slovenskih španskih borcev, padlih v Španiji. Želimo si ludi pisem španskih borcev, če jih kdo hrani, da bi tudi z njimi izpop«)lnili zgodovino ljudi in bojev proti temnim silam fašizma. (Konec)
uspešno uveljavljali tudi v širšem prostoru. V okviru krajevnega praznika so v d o m u Slovenskogoriške čete pri pravili razstavo svojih del, ki s o j o odprli 12. s e p t e m b r a , o d p r t a pa b o do vključno nedelje, 19. septem bra. Razstavljajo: B r a n k o in S a m o Gorjup, Izidor Gnilšek, Vilma Kac, Franc Simonič, M a k s Menoni in Lea Segula. Glede na to, da je na območju krajevne skupnosti še več slikarjev amaterjev, razmišljajo o tem, da bi v okviru prosvetnega društva Aloj za A r n u š a ustanovili tudi likovno sekcijo. FB
Delo slikarske kolonije na Borlu Minuli četrtek so se na Borlu zbrali že osmič po vrsti umetnikislikarji iz Slovenije in Hrvaške. Upravni o d b o r slikarske kolonije , , P O E T O V I O " jih je letos povabil sedemnajst, žal pa se nekateri zara di zadržanosti vabilu niso mogli cxlzvati. Trinajst slikarjev v teh dneh že ustvarja na o b m o č j u slikovitih Haloz in Slovenskih goric: iz Mari bora: J a n e z Vidic, Slavko Kores, Tošo Primožič, Lajči P a n d u r , O t o Polak in Z l a t k o Zei, iz Zagreba: Viktor G o r i č a n , Z l a t k o Kauzlarič, iz Ljubljane: Leon K o p o r c , iz Slo venj G r a d c a ; Karel P e č k o in Jože Tisnikar, iz Kopra: Slavko Batista, Janez Molk in iz Ptuja: Albin Lu garič. D u h o v n i vodja letošnje sli karske kolonije p a j e J a n e z Vidic. Na četrtkovi otvoritvi slovesnosti na Borlu, je direktor mariborskega muzeja in član upravnega o d b o r a kolonije Sergej Vrišer, umetnike pozdravil v imenu upravnega o d b o ra in jim zaželel tudi v letošnjem le tu uspešno delo v tej kulturni akci ji, ki ni s a m o koristna za P t u j , tem več tudi za širšo Slovensko kultur no dejavnost. Boriski likovni kolektiv j e p o zdravil tudi B r a n k o G o r j u p , pred sednik skupščine občine Ptuj in jim zaželel, d a bi s svojim plemenitim delom p o n o v n o ustvarili nekaj en kratnih likovnih del, na katerih bo do poleg naših idiličnih krajev tudi naši dobri ljudje. ,,Borlska slikar ska kolonija Petovio, se vse bolj razvija in r a z c v e t a , " je poudaril to variš G o r j u p , ,,in prav j e , d a svet spoznava delo in trpljenje našega človeka, ki si v p o t u svojega obraza služi vsakdanji k r u h po haloških bregačah." Predsednik skupščine kulturne skupnosti P t u j , Vladimir Ban, pa je v svojem p o z d r a v n e m g o v o r u pose
bej naglasil, da je vesel, da lahko letos že osmič pozdravi v naši sredi ni najdražje prijatelje, ki b o d o ves čas svojega dela živeli med našimi prijaznimi ljudmi in upodabljali prelepe haloške gorice. Umetniki-slikarji so v tem tednu obiskali tudi Destrnik v Slovenskih goricah, kjer so si prav t a k o poiskali vsak svoj motiv, d a n e s pa
Sergej Vrišer, direktor pokrajinske ga muzeja Maribor in član UO ko lonije ob otvoritvi na Borlu. Foto: R. imajo že tradicionalni , , F e s t i v a l " v naravi n a Velikem vrhu pri S a m o Ijenkovih, ki so bili lani sprejeti kot častni člani kolonije. Včeraj so se umetniki udeležili tudi otvoritve razstave lanskih del v paviljonu Dušana K v e d r a v P t u j u , v s o b o t o pa bo na Borlu zaključna slove snost ob letošnjem o s m e m srečanju slikarjev v slikarski koloniji , , P o e tovio". M. Sneberger
Teden Komunista meseciliulture OB TEDNU KOMUNISTA, KI BO V PTUJSKI OBČINI OD 7. DO 13. NOVEMBRA SMO PRIPRA VILI RAZGO VOR Z DIMČETOM STOJČEVSKIM, ORGANIZACIJ SKIM SEKRETARJEM KO MITEJA OBČINSKE KON FERENCE ZKS PTUJ. NA VPRAŠANJE, KAJ POMENI TEDEN KOMUNISTA, KAK ŠEN JE NAMEN IN KATE RE REZUL TA TE PRIČAKU JEMO OD TE VELIKE AK CIJE, KI JE PRED NAMI JE DIMČE STOJČEVSKI OD GOVORIL:
Letošnji teden K o m u n i s t a , ki ga prireja uredništvo slovenske izdaje K o m u n i s t a j e v bistvu nadaljevanje akcije, ki j o j e v lanskem letu z a č e l o uredništvo Komunista na t e m o 50 let pisane partijske besede. Letošnja akcija se nadalju j e na t e m o „ Č L 0 V I : K , D E L O , K U L T U R A " . Menim, da j e to p o m e m b n a t e m a , k a t e r e namen j e pospešiti podružbljanjc k i d t u r c na temelju samoupravnega k o n c e p t a . Gre predvsem za t o , da približa m o , o c e n i m o , v bistvu pribhžaimo k u l t u r o in k u l t u r n o p o h t i k o sle hernemu o b j e k t u , ki naj postane nosilec kulturne politike v naj širšem smislu besede. Mislim pri tem na k u l t u r n o s k u p n o s t , delega cijo, na združ^-no d e l o . Cilj tedna Komunista j e tiu.li v tem, da niobilizir;uno delovne ljudi in o b č a n e , organizirane v SZDL pod idejnim vodstvom Z K , da bi celotna akcija prispcv;ila k uveljavljanju m a r k s i s t i č n o idejnih, estetskih meril v kulturi s;inioupravnc sociahstične družjjc. Z a t o sama akcija ni t r e n u t n a , temveč jc d o l g o r o č n a in široko zasnovana. O uveljavljanju k u l t u r n e p o h t i k e j e spregovorua tudi 27. seja K OK ZKS Ptuj, sprejeti sklepi pa zavezujajo vse D P O , p r a l vsem pa k o m u n i s t e v krajevnih skupnostili, dclovnili organizacijah, T O Z D in d r u g o d , da p r i s t o p i m o k izvajanju kulturne politike v c e l o t i . " Kako jc delovna skupina sestavila program ob tednu Komunista? „Sam program jc razdeljen na več nivojev. Gre za tri javne t r i b u n e , ki b o d o v KS Majšperk in Destmik ter v delovm oreanizaciji TGA ..Boris K i d r i č " Kidričevo, pa
tudi v Ptuju. V mesecu s e p t e m b r u m c ^ t o b r u morajo p o t e k a t i v vseh družbeno-noUtičnih organizacijah t a k o v Z K , S Z D L , sindikatih in ZSMS razprave o vlogi in p o m e n u k u l t u r a , o k u l t u r n i dediščini, o k u l t u r n i dejavnosti v kraju kjer delovni ljudje in o b č a n i prebivajo, o t e m , k a k o j i m pribUžati k u l t u r o . Ta razprava bi morala d a t i osnovo za program želja in p o t r e b SIS k u l t u r e v o b č i n i . Ta program bi p o t e m zajemal res p o t r e b e in želje delovnega človeka in o b č a n a . Javna tribuna v krajevni s k u p n o s t i Majšperk, ki bi j o pripravil svet ZK in ostale družbeno-politične organizacije, bUa bi 8. novembra in vezana na t e m o , k o l i k o o b č a n v KS prispeva
D i m č e Stojčevski, organizacij ski sekretar komiteja OK ZKS Ptuj. F o t o : R. k obUkovanju kulturiK? p o l i t i k e , kako sc DPO vključujejo v kulturno p o h t i k o . . . Gre za ;iktivnost o b č a n o v na p o d r o č j u šport:i, k u l t i u n o u m e t n i š k o u d t j stvovanjc, spremljanje tiska, radia, televizije, kulturniii prirctlitev itd. Hkrati bi KS pripravila razstavo del slikarja amaterja tovariša S k o k a . Na javno t r i b u n o bi povabili tudi l''ranca Šahja, člana IK P ("K Z K S , ki bi v razpravi pripomogel k obhkovanju nad;djniili k o n n c c p t o v k u l t u r n e p o l i t i k e . Gre pa za delovanje o b č a n o v v KS in delovanje delovne organizacije na p o d r o č j u v krajevni skupnosti. V T G A bi na javni tribuni oprcdelih, kakšna je vloga sindikata, komisije za kultiuro in kiikšni so njeni programi. Kako se v s a m o u p r a v n e m scKializnni z n o traj delovne organizacije uvaja in izvaja k u l t u r n a politika, k a k o j o uresničujejo dclegac^e, samo upravni organi i t d . Govorili bi o estetsko urejenem ddovncm okolju, ki jc tudi del k u l t u r n e politike. Za zaključek t r i b u n e , ki bo 9. n o v e m b r a 1976 na bi i m d i tudi predstavo cjedališkc igre Lizika. '
V Destrniku bi se naj predstavilo o b č i n s t v u p i o n i r s k o ^edahšče iz Prelog*a iz SR Hrvatske, osnovna šola pa b o pripravila razstavo del u č e n c e v , dijakov, študentov, vaščanov. T r i b u n a , ki b o 1 1 . n o v e m b r a 1 9 7 6 , bi naj dala odgovor na t o , kako mlad človek doživlja k u l t u r o , k a k o na tem p o d r o č j u delati z mladim č l o v e k o m . V Ptuju p r e d v i d e v a m o , da bi Študijska in ljudska knjižnica in Pokrajinski muzej Ptuj od 8. d o 2 9 . n o v e m b r a pripravila razstavo marksistične l i t e r a t i u e in ustvar j a l n o s t na k u l t u r n e m p o d r o č j u med NOB in vse d o d a n e s . Razstava, ki b o v paviljonu Dušana Kvedra bo hkrati prispe vek k praznovanju Dneva republike. Ob obisku večjih skupin mladine pa bi ZZB pripravila predavanje, oziroma eden od borcev bi naj p r i p o v e d o val o svojih doživljajih v n a r o d n o o s v o b o d i l n e m boju ah v koncentracijskem taborišču. T o bi bila chalektična povezava m e d revolucijo, ki se j e začela, m e d revolucijo, ki so j o vodih naši tovariši in likrati prikaz, k a k o ta revolucija teče p r e k o k u l t u r e in k a k o j o danes izgrajujemo. V samem Ptuju bi v času od 1. d o 14. n o v e m b r a v izložbenih oknih pripravili razstavo arhivstva, glcdaliskili h s t o v , likovna d d a , t e h n i k o , dessin, tako da bi Ptiij v tem tednu dobil svečano obeležje. M e n i m o , da j e p o t r e b n o , da tudi Radio-Tednik posveti v tem času vprašanju kulture čim več p r o s t o r a . V tem tednu b o izšel tudi bilten k i d t u r n e skupnosti Ptuj, v k a t e r e m bo z a b e l e ž e n o , kaj so do danes dosegh, bilten pa bi predstavljal d o k u m e n t za nadalj nje d e l o . " Ob zaključku te vchke akcije so pripravljene za najbolj aktivne osnovne organizacije ZKS in posameznike tudi nagrade. „Da, t a k o k o t l a n s k o l e t o , k o j c občinska organizacqa Z K S v Ptuju prLxllagala uredništvu slovenske izdaje K o m u n i s t a 10 osnovnih organizacij za d o b i t n i k e priznanj, slovenska izdaja K o m u m s t a daje tudi letos nagrade najboljšim. Gre za z l a t o z n a č k o , ki j o bo na predlog občinske organizacije prejel najboljši p o s a m e z n i k , zlati emblem bo prejela osnovna organizacija, ki b o najbolj aktivna. 211ati znak pa bo uredništvo slovenske izdaje Komunista p o d e lilo najboljši občinski organizaciji ZKS v celi Sloveniji. V prodaji pa so tudi z n a č k e , posvečene tednu Komunista." N . Dobljekar
10. stran
TEDNIK - četrtek, 16. septembra 19),^
mladi dopisniki P R I N A S OOMA
Danes b o m brez kakega uvoda prešel v bistvo stvari in sicer osrednjega p r o b l e m a , ki letos enako tare vse ljudi, ne glede na politično, versko ali k a k o d r u g o opredelitev. Začel b o m torej z vsem e n a k i m vzdihom OH P A T O VREME Resnično, na n o b e n o stoletno p r a t i k o , na nobenega vremenskega p r e r o k a , na n o b e n o letno zakonitost in n a n o b e n o s o d o b n o - z n a n s t v e n o in ne š a r l a t a n s k o v r e m e n s k o napoved se človek ne more več zanesti. Ne zamerim toliko v a m , tovariš urednik in vašenm vremenarju, saj on n a p o v e d u j e za d o b e r teden v n a p r e j , zato ni č u d n o , da ga tolikokrat kresne m i m o . Bolj zamerim šolanim in drugim visokokvalificiranim p o k h c n i m n a p o v e d o v a l c e m , ki zvečer n a p o v e d o , d a b o drugi d a n lepo vreme, v resnici pa cel d a n dežuje, ali pa pravijo , , p a d a v i n e b o d o p o s l o p o m a p o n e h a l e " , v resnici pa se njihovo padanje stopnjuje v p r a v e nalive. L a h k o j e tudi o b r a t n o , vendar to ni v a ž n o , bistvo je s a m o v tem, d a v r e m e n i k a k o r n o č e u b o g a t i n a š i h in t u j i h vremenskih napoved ovalnikov. Z a t o si m o r a m o p o m a g a t i sami s t e m , d a se o b r n e m o nazaj k naravi, ker le s p r o t n o opazovanje narave n a m lahko p o m a g a , da l a h k o p o s t a n e m o sami svoji vremenski n a p o v e d o v a l n i k i . T o p o g l e d n o (nima zveze s tistimi, ki t o p o gledajo ali mislijo) so najbolj srečni tisti, ki imajo osebnega vremenskega p r e r o k a v obliki revmatizma, stare zlomljene kosti ali zaceljene r a n e . T a teorija pa ne drži za zaceljene srčne r a n e , tiste se bojda najrajši o d p i r a j o , k a d a r je lepo vreme in mesec sveti celo n o č , vendar t o p o g l e d n o še j a z ne smem imeti tozadevne p r a k s e . V skladu z v o d i l o m , da se m o r a m o po vse m o d r o s t i vračati v e d n o nazaj k naravi, sem tudi jaz obiskal svojega b r a t r a n c a v H a l o z a h , katerega oče j e m o j stric, obenem pa pravi ženij (piši genij) glede n a p o v e d o v a n j a vremena. O n j e t a k o brihten, da ti lahko za deset let nazaj pove, k a k š n o j e bilo kdaj vreme, o večjih vremenskih katastrofah p a ve povedati za 50 let n a z a j . Poleg tega ima tudi celi k u p n a r a v n i h indikatorjev ali p o slovensko — pokazovalcev, ki čisto točno p o v e d o , k a k š n o b o vreme naslednji d a n , teden, letni čas itd. Pri tem se vestno poslužuje tudi najsodobnejših produkcij tehničnega sveta. Naj b o m konkreten: Vsi veste, da p r e k o nas stalno preletavajo razni boeningi, caravele, iljušini, jumbo-jeti in drugi taki visoko-leti, d a puščajo ti za samo dolge bele črte kemičnih izparin ( k a k o se t o č n o imenuje še ne vem, ker tega pri kemiji v osnovni šoli še nismo vzeli). N o vidite, ta tehnični , , č u d e ž " si je podredil m o j stric, na njegovem videzu ugotavlja, k a k š n o b o vreme. T a svoj tehnični izum, je meni odstopil brez obveznosti, j a z p a ga b o m po sredoval v a m , dragi bralci. Vendar prosim d r u š t v o za inovacije, da me sprejme za svojega častnega člana, patentni urad p a , da ta m o j izum pa tentira, kar p o m e n i , da ga ne b o imel pravice nihče drugi več izumiti. Sest resnic tega izuma pa se glasi: 1. K a d a r se pojavljajo za potniškimi letali s prostim očesom vidne bele črte, je z a g o t o v o lepo vreme. 2. Ce te črte h i t r o izginjajo, b o h l a d n o in lepo vreme še nekaj časa držalo. 3. C e črta dolgo časa ostane k o m p a k t n a , b o lepo in toplo vreme. 4. Ce se črta h i t r o ukrivi ali postane valovita, bo vetrovno. 5. Ce se črta k m a l u razleze v p r o s o j n o meglico, obeta spremenljivo vreme. 6. K a d a r črte sploh ne vidimo, temveč samo slišimo oddaljen h r u m motorjev nadzvočnih letal, j e zanesljivo o b l a č n o , l a h k o pa tudi deževno vreme. K d o r tem resnicam ne verjame, se naj sam prepriča. Naj gre v n a r a v o , ali vsaj n a p r o s t o , o d k o d e r b o lahko opazoval t e h n i k o p o d milim nam n e b o m in se b o l a h k o sam prepričal k a k š n o b o vreme. Ce m u b o kdaj pri tem o p a z o v a n j u p o t r e b n a marela, bo t o d o k a z več, d a b o tisti dan o b l a č n o s p a d a v i n a m i . Vas pozdravlja vaš posebni dopisnik, t o k r a t v vlogi zanesljivega vremenskega napovedovalca.
Stanujemo v Z a k h i . Pri hiši nas jc dvanajst ljudi. Od tega nas j e pet o t r o k . Najstarejši h o d i v osmi r;izrcd, srednji v petega, jaz pa v drugi riizred. Dva še nc hodita v š o l o . Največ pozornosti p o s v e t i m o šestmesečnemu Andrejčku. Včasili se tudi skregamo, č c j e kaj narobe. Zvečer glediuno televizijo. Mama, ko drugi g l e d a m o televizijo, Uka. V potek p o m a g a m nuuni pri delu, da zvečer laliko v miru gleda film. Oče in stric l'ilip najrajši spita ah bereta časopis. Babica si vedno poišče d e l o , zvečer pa utrujena zaspi. Skozi o k n o vidimo delavce, ki liitgo z delom pri m o t e l u . I m a m o dve kravi; Z o r o in Piko in dva telička. Včasih j e teliček t a k o razigran, da ne m o r e m iz hleva. R;u.ia pobirani jajca. Zvečer p o m a g a m babici pri d e l u . Babica m o l z e , jčiz, pa nosim kravam seno in čistim hlev. Simona M a u č i č , 2 / b , OŠ Martina Koresa, Podlehnik NAŠA K R A V K A Mi i m a m o kravico in dva te lička. Kravi je ime Rička. Zelo je pridna. I m a dosti mleka in vozi gnoj na njivo. Mamica j o hrani in čisti. Krava je koristna d o m a č a ži val. V A L E R I J A Z l I R A N , 1. a. O. §. , , M a k s a Bračiča" Cirkulane BILI S M O N A I Z L E T U V č e t r t e k s m o prišh v šolo o b 6. uri. BUi s m o zelo veseli, k o s m o zagledali a v t o b u s . Med potjo s m o videli marsikaj zanimivega. Pred Ptujem s m o videli veliko štorkljo. Bila m i j e zelo všeč. Med vožnjo s m o si p r e p c v a h . Peljah s m o se skozi Slovenske Konjice in Celje. Ustavili s m o sc šele v Š e m p e t r u . Ogledali s m o si rimske i z k o p a n i n e . P o t e m s m o se peljah p o vijugasti cesti v Logarsko d o l i n o . Zagledali s m o velike skale, m e d k a t e r i m i se j c bleščal sneg. Ustavili s m o se p o d slapom in si ga ogledah. T o j e zelo velik slap. V o d a pada z veliko liitrostjo s skale. Nekateri s m o bili č i s t o p o d slapom in s m o bili m o k r i . Šli s m o v planinsko k o č o , kjer s m o si kupili o r e , pa tudi razne s p o m i n k e . N a t o s m o se z o p e t odpravih v a v t o b u s . Vožnja ni dolgo trajala, k o s m o se ustavili v gostišču sester Logar. Tam s m o naročili e n o l o n č n i c o . M e d t e m , k o smo čakaU na e n o l o n č n i c o , s m o se igrah na travniku. K o s m o se najedli, s m o sc odpravili d o m o v . Ustavili s m o se v Slovenskih Konjicah. T a m s m o si kupili sladoled. Domov sem prišel utrujen. R o m a n Cesar, 3 / a , OŠ „Martin K o r e s " , Podlehnik
KAJ \ SK SI LAHKO / ( . O D I V ENI SAMI M I N I T I Zamišljena sedim ob o d p r t e m zvezku, nc ljubi se mi učiti. Zagle dam se skozi o k n o . P o drevesih letajo ptički, listje je začelo zelene ti; vse to me bolj pritegne kot pa odprti zvezek na mizi. Misli mi zdrvijo d r u g a m . J o j , kaj se b o vse pripetilo jutri? Danes sem bila vprašana. Pogojna ocena j e padla v redovalnico. , , D o jutri se nauči in j a v i ! " Grozeč glas in dvoje oči se / a b o d e v mene. ,,Si r a z u m e l a ? " nic vpraša učitelj. Iz njegovega glasu še v e d n o č u t i m g r o z o . , , S e m " izdavim komaj slišno. Spet glas: , , S e d i ! " Sedem. V hipu moje misli preblisne p o d o b a . Na cesti vidim m a j h n o deklico. Hodi menda v drugi ali prvi razred. Brc/miselno steče čez cesto k prijateljici. Zavore škripljejo, bolestni krik, karanje šoferja, zavijanje sirene, vse t o ne kje v svetu v eni sami minuti. Nekemu državniku bo v tej minuti prišlo na misel, d a bo vrgel atom sko b o m b o n a revno afriško ali azijsko državico. Spet d r u g e m u , da bi se iz jeze napil, tretjemu, da bi ukradel veliko denarja. Neka sedcmnajstletnica se ukvarja z mislijo, da bo v vodo vrgla svojega p r a \ k a r rojenega otročiča, saj z o t r o k o m vendar ne ^me d o m o v . Nekje na drugem koncu bosta starša presrečna, saj se j i m a je ro dil sinček. Na svetu jih bo to m i n u l o u m r l o nekaj sto. Koliko mojih vrstnikov se r a v n o s e d a j p o t i in p i š e matematično nalogo? U h , ta groz na minuta! Kaj vse se lahko zgodi ravno sedaj? T a moreča, grozna in prijetna m i n u t a . Dragica Kolednik, 8 / b , O Š Majšperk
Na zadnji seji sveta mentorjev pionirskih hranil nic, ki je bila obenem prva v novem šolskem letu, so predlagali in ocenili prvo fazo tekmovanja „Striček Cvenk". Po podatkih, ki jih je na seji posredovala Danica Strelec, referent za propagando in varčevanje pri KB Maribor,
RAZPISUJE
Kvalitetno blago p o ugodnih cenah v prodajalnah trgovskega podjetja
delovno mesto individualnega poslovnega organa DIREKTORJA
IZB/RA
PTUJ
NAJBOUŠAKAVAJE
MERCA TOR KAVA
Rok za p r i j a v o j e 15 d n i p o o b j a v i . Ponudbe pogojev
z
dokazili
sprejema
o
izpolnjevanju
razpisna
komisija
razpisnih sveta
Šc vedno so svetile na nebu zvez de, čeprav sta se kazalca na uri p o mikala proti jutranjim u r a m . N e b o je bilo n e k a k o čudovito svetlikajo če sc od meseca, ki j e bil tokrat še posebno svetel, k a k o r še nikoli d o slej. Na počitnicah sem bil in tedaj sem ga opazoval, sledil sem njego vemu potovanju p o neskončnem nebu, opazoval njegove prijateljice zvezde. Današnjo noč sem prebedel vso pod milim nebom. Začelo s e j e daniti. Nedelja je bila, ko me zbudi /von iz zvonika v bližnji cerkvi. P o napornem, vendar ziinimivem opa zovanju meseca sem le malce za spal. Na dvoriščih so se začeli ogla šati petelini. Za hip sem prisluhnil njihovemu petju, ki me j e spomi njalo na žalosten mesec t o noč. Na prag jc stopila teta in g l o b o k o vdih nila sapico svežega jutranjega zra ka. Pri sosedovih se je oglasil pes z nenavadnim rjovenjem. Teta j e sto pila na vrt in pogledala, kaj se dogaja. In kaj je videla? Na seniku je stal mož in krilil z r o k a m i , vpil in klical na p o m o č . Ni minilo pol ure in že so pritekli vsi radovedni vaščani, da bi si ogle dali lega človeka. Tudi jaz sem ga videl. Bil je slaboten, s k r o m n o ob lečen in obut v čevlje iz blaga, ki j e bilo že skoraj vso raztrgano. Neka teri so ga začeli obmetavati, češ da je kradel. Resnično so ga spravili v veliko s r a m o t o . ,,Ljudje, vendar on je le s a m o t a r ! " je dejal eden iz množice. ,,Kakšen s a m o t a r le, tal je, l j u ! " je vzkliknilo vso ljudstvo in ga z a č e l o obmetavali s kamenjem. .Meni pa je bilo h u d o . Prijel sem starca za rokav in ga vlekel v tetino klel. Ko sem si ga lamle natančneje ogledal, sem opazil n a njem veliko krvavih r a n , na r o k a h veliko žul jev, kar mi je dalo misliti, da je člo vek nedolžen, da je ta človek veliko garal in da mu je nekdo storil kri vico. Ko sem si ga t a k o ogledal, me je streslo. Vprašal sem ga polgasno: ,,Kdo si, m o ž ubogi, o d kod priha jaš in kje je tvoj d o m ? " Najprej je dvignil glavo z veliko b r a d o , si z ro ko popravil brke in z težkim glasom dejal: ,,Jernej sem, hlapec J e r n e j . Štirideset let sem garal in se mučil, štirideset težkih let in sedaj me j e
nagnal, iz hiše me j e vrgel in z^i putnil vrata za m a n o . T a k o m o r a l v svet s t r e b u h o m ^ kruhom." ' Videl sem, da je zgaran in laf^ , , P o č a k a j ! " in skočil sem v ka^, vzel kolač, ki j e ostal od večerje j' še m a l o zaseke sem iztaknil. sem stopil spet v klet, j e starec sed^ zamišljen in strmel v tla. Ponu* sem mu kruh in zaseko. Sklenih roki in prosil. Ko sem m u n a m i g j je vzel kruh, si ga odlomil in z roj] segel po zaseki. Pojedel je vse, jj mi s solzami v očeh zahvalil in šel. Srečanje z Jernejem je bi|, k r a t k o , vendar d r a g o z a m e in zanj Srečko Vajdj l.iterarno-novinarski kroj^j O s n o v n a šola ,,Boris KidriJKidričev, MOJA SESTRICA
Moja sestrica je stara e n o let^ Ime ji j e Simona. Ko gresta oi\ in mamica v službo, j o morai! pazili. Igrava se z avteki in z žogo Imam j o zelo rad, ker j e pridna. 1 D A M I J A N Z M A Z E K , 1, O. S. , , M a k s a Bračiča' Cirku]g|
T O SEiri J A Z Stara sem enajst let. K o sem bi majhna, s m o živeli v siromašt liiši, ki sta j o o č e in m a t i s težavi kupila. O č e ie m o r a l daleč službo; le r e d k o k d a j j e prišt d o m o v . Z njegovim majhnit zaslužkom s m o se s težav preživljali. Tudi m a t i j e moral d o m a trdo delati. T o d a sedaj jež bolje. O č e ima boljšo službo i bolje zasluži. Tudi materi i p o t r e b n o več t o h k o delati. Imam n o v o hišo, k i so j o zgradil očetove in m a t e r i n e r o k e . Tudija jim rada p o m a g a m pri ddi Osnovno šolo obiskujem P o d l e h n i k u . Želela b i , d a bi ji uspešno k o n č a l a in se nefe izučila. Anica Ovčai 4 / a , OŠ Martma Kores Podlehra
Širok odziv akcije ,,striček Cvenk"
Razpisna k o m i s i j a sveta za p r o g r a m pri M E S T N E M K I N U P T U J
POGOJI: Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki so dolo č e n i z z a k o n o m , i z p o l n j e v a t i še n a s l e d n j e p o g o j e : — da ima s r e d n j o s t r o k o v n o i z o b r a z b o s p l o š n e s m e r i z n a j m a n j t r i leta p r a k s e ali n e p o p o l n o s r e d n j o š o l o i n p e t let p r a k s e na v o d i l n e m d e l o v n e m mestu v kinematografiji; — da ni bil o b s o j e n za k a z n i v o d e j a n j e ali g o s p o d a r s k i postopek; — da i m a o r g a n i z a c i j s k e s p o s o b n o s t i in m o r a l n o p o l i t i č n e kvalifikacije.
SKI ( ANJI S H L A P t I M JI R M J I M (domišlijski spis)
podružnica Ptuj, zajema pionirsko varčevanje že 55,60 odstotka vseh učencev na osnovnih šolah v ptujski občini: v številkah izražen gornji podatek pa kaže, da je v pionirsko varčevanje od skupaj 8789 učencev, vključe nih v pionirsko varčevanje kar 4887 pionirjev varčevalcev. V tekmovanje „Striček Cvenk" se je vključilo 1.076 učencev ali 22 odstotkov vseh pionirjev varčevalcev. Podatek je več kot razveseljiv zaradi poznega začetka same akcije. Tudi v nadaljevanju bo velika pozonost veljala čim večjemu vključevanju pionirjev v pio nirsko varčevanje oz. v akcijo „Striček Cvenk". Na seji so med drugim še ugotovili ob obiskih v nekaterih pionirskih hranilni
— — — — —
cah, da kartice niso povm usklajene s stanjem n firanilnih kriji žicah. Z obiski' pionirskih hranilnicah bo tu v prihodnje treba nadaljeva in ob tem računsko uredi kartoteko.
Posebno skrb bo tudi letošnjem letu veljala opreti pionirskih hranilnic: v I namen bo potrebno obisku hranilnice in ugotoviti kje] oprema najbolj potrebna, h dveh šolah, to je v Naraplp in v Gruškovju, še ni zaživi delo pionirskih hranilnic, i to je bil na seji sprejet skk\ da se čimprej pristopi ustanovitvi pionirskih hran nic tudi v teh šokih, vendar I za delo mentorjev trel pritegniti starše, ker • učitelji na omenjenih šolah ^ preobremenjeni z redni šolskim delom
M
vezana okna gradbeno pohištvo apno izdelke Gorenja salonitne plošče in d r u g i g r a d b e n i m a t e r i a l
za
program pri M E S T N E M KINU PTUJ.
DELAVSKA UNIVERZA
PTUJ
Osojnikova 1 , tel. 77 539
ZAHVALA O b izgubi našega dragega sina in b r a t a
V Izbirinem centralnem skladišču Obiščite
RAZPISUJE
jih — pričakujejo
vas!
VPIS V S E M I N A R J E IN T E Č A J E : — tečaje n e m š k e g a jezika v treh stopnjah
Ivana Zmauca iz Mestnega viha 9
— začetni tečaj angleškega jezika — t e č a j za v o z n i k e viličarjev in e l e k t r o v o z i č k o v — t e č a j za u p r a v l j a v c e g r a d b e n e m e h a n i z a c i j e — tečaje šivanja in krojenja
se iskreno zahvaljujemo v.sem, ki so ga v t a k o velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in m u p o k l o n i h vence in cvetje. P o s e b d hvala njegovim prijateljem, sosedom za vso p o m o č , KK o b r a t S t u k i , KS Grajena, pevcem iz D e s t e m i k a , g. župniku in vsem, ki so n a m stali o b strani. Žalujoči: o č e , mati in sestra
— gospodinjsko-kuharske tečaje — t e č a j e iz h i g i e n s k e g a m i n i m u m a — seminarje in varstva pri delu
Rok prijave: — d o 3 0 . s e p t e m b r a 1976 Delavska univerza Ptuj
PROJEKTIVNI BIRO PTUJ p . o. Trg m l a d i n s k i h delovnih b r i g a d 2, t e l e f o n 77-391,
objavlja prosti delovni mesti: 1. E n o d e l o v n o mesto diplomiranega inženirja arhitekture — pripravnika 2. E n o d e l o v n o m e s t o g r a d b e n e g a t e h n i k a — s m e r v i s o k e gradnje pripravnika.
O b j a v a velja d o 30. s e p t e m b r a 1976.
ko tlačimo o b straneh, da se nam traktor ne prevrže. Za siliranje v kup m o r a m o izbrati s u h o povišano mesto, da nam pod silos ne zateka v(xla. Silažo silirano v k u p si lahko zainteresirani živinorejci ogledajo na Živinorejsko veterinarskem zavodu v Ptuju na O r m o š k i cesti 28. P o sušnem o b d o b j u v zgodnjem poletju s m o zopet dobili dovolj padavin t a k o , da je izpad, ki je nastal pri pridelku otave vsaj delno nadomeščen z tretjim o d k o s o m — otavičem. N a s t a n e pa vprašanje, k a k o pospraviti otavič, ker ni več dovolj lepih in sončnih dni, d a bi ga l a h k o posušili. Iz te zagate si b o m o pomagali edinole s silira njem otaviča. Otavič lahko siliramo v stolpne silose ali pa n a kupe pokrite s plastično folijo. Ker se otavič brez d o d a t k o v zelo težko silira ga m o r a m o na pol posušiti, t a k o , da vsebuje še 50 — 60 % vlage. Pri siliranju v stolp naj b o odstotek vlage nekoliko višji cca 60 — 70 %, ker na pol oveli otavič v stolpnem silosu ne m o r e m o d o b r o potlačiti, zalo obstoja nevarnost, da se n a m bo v zgornjih plasteh segrel in splesnil. Na vrhu stolpa m o r a m o silažo d o b r o pokriti s pla stično folijo in j o obtežiti z vlažno travo. Otavič je priporočljivo mešati s k o r u z n o silažo, taka mešanica se zelo d o b r o silira in daje silažo z zelo d o b r o hranilno vrednostjo. Ker večina naših kmetij še nima stolpnih silosov se za siliranje otaviča lahko poslužijo siliranja v kup, ki ga p o k r i j e m o s plastično folijo. T a način siliranja je zelo preprost in ga l a h k o u p o r a b i m o na vsaki kmetiji. Otavič p o k o s i m o in ga na pol p o s u š i m o , t a k o , da vse buje s a m o 50 — 60 % vlage. N a t o ga s s a m o n a k l a d a l n o prikolico
p o b e r e m o in g a v o z i m o na podolgovati k u p širine 3,5 — 4 m, višine največ do 1 m, dolžina pa je odvisna od količine otaviča, ki ga i m a m o na r a z p o l a g o . Kup nepre kinjeno tlačimo z t r a k t o r j e m , , t l a čenje n a d a l j u j e m o še k a k š n o uro, po tem, ko s m o nanj zapeljali zadnjo prikolico trave. Ko s m o končali tlačcnjc i z k o p a m o tik o b kupu jarek globok 20 — 30 cm. Vanj / a k o p l j e m o plastično folijo širine 4 m in debeline 0,15 m m . Za to p o t r e b u j e m o plastično folijo širin 7 m, ker pa t a k o široke folije pri nas na tržišču ni, v z a m e m o 2 foliji širine 4 m in jih na sredini kupa p r e k r i j e m o . O b e foliji zle p i m o na sredini k u p a z tekočim
ibitolom, n a t o pa K u p prekrijemo še z 20 cm debelo plastjo gnoja, peska ali zelene trave. K u p zašči timo, da nam živali ne poškodu jejo plastične folije. P o 4 tednih l a h k o silos o d p r e m o in p r i č n e m o krmiti živini. Ce ota viča ne m o r a m o dovolj posušiti d o d a m o silaži ob siliranje 1 — 2 "/o živinske soli, sol m o r a m o med travo enakomerno pora/deliti. P r e m a l a količina soli n i m a j o zadostnega učinka. Tudi k o r u z o lahko siliramo v kup na isti način kot otavič, ker se koruza zelo lahko silira, ji ni potrebni) dodati nobenih d o d a t kov. Pri tlačcnju k u p a s traktor jem m o r a m o biti previdni, zlasti
Zveznemu sel(retariatu za zunanje zadeve SFRJ Delovni ljudje in občani občine Ptuj zbrani na protestnem zborovanju 14. septembra 1976 z veliko ogorčenostjo in iskrenimi čustvi izražamo neomejeno solidarnost slovenski in hrvaški narodnostni s k u p i osti in njihovemu boju za pravice. Najostreje protestiramo proti politiki republike Avstrije d o slovenske in hrvaške manjšine, ki omejuje njune pravice in svoboščine ter neovirano izražanje in uresničevanje njihovih nacionalnih čustev, nacionalnih pravic in nacionalnih svoboščin. T o je popuščanje n a c i a i a l n o šovinističnim silam, ki s svojo politiko spominjajo na tiste mračnjaške sile, ki so še v nedavni preteklosti p o č e l e krvave zločine nad vsemi narodi, demokratičnimi silami in ljudmi Evrope. Z odobravanjem sprejemamo dejavnost Skupščine SFRJ in njenih organov pri vsestranski podpori Koroškim Slovencem in Gradiščanskim Hrvatom ter se hkrati pridružujemo zahtevam za takojšnjo intemacionaUzacijo koro3cega vprašanja in sprožitev problema pred Organizacijo združenih narodov. Delovni ljudje in občani občine Ptuj
,,Mcrmcr" i zvuci", skozi katerega se vije festival likovne umetnosti, gledališča, glasbe in poezije; to je pravo sozlitje p r i r o d e in u m e t n o s t i . Park Bukovičke banje se je zapisal med najlepše parke v Jugoslaviji s prekrasnimi cvetnimi alejami in bogastvom najrazličnejše flore. Postal je središče, gostitelj v svetu pozna nega kiparskega simpozija ,,Beli V e n č a c " in pregleda j u g o s l o v a n s k e umetnosti, , , M e r m e r i z v u c i " , ki
Na domačiji na Kogu pri Ormožu, sem pred dnevi obiskal najstarejšo občanko v občini Ormož. Ime ji je Ana Vogrinec, živi pa shipaj z 72-lemo hčerko. V mesecu juliju je bila Ana stara 96 let in si je tako na svoja šibka pleča naložila že 9 križev, kot se temu po domače reče, pravzaprav si nalaga desetega Preživela je vse tisto dobro in slabo, kar pač živ Ijenjena Kogu nudi Na Kogu se je rodila in kot sama pravi, da bi na Kogu tudi rada umrla ter tako za večno bila povezana z lepo, idilično pokrajino, kjer je poleg lepote tudi mnogo trdega dela in življenja R e c e p t a za dolgo življenje n a m A n a ni z a u p a l a . Pravi, da takega r e c e p t a n i . Življenje t e č e h i t r o , k o l o življenja se od časa d o časa zavrti p o č a s n e j e . Ana pravi, d a j e n j e n o življenje že d o l g o , d a se že kar vleče to životarjenje. Ugo tavlja, da m o r d a z a t o , ker ni bila mnogo po svetu. K o t sama zatrjuje v Mariboru še nikoli ni bila, bila pa je v L j u t o m e r u , O r m o ž u in Ptuju. Dalje p a ji ni u s p e l o . ,J>Jisem mogla,' . pravi, ,bila sem dninarka, kasneje v i n a č a i k a , z a t o sem bila kar naprej privezana na domačo zemljo in d e l o . Pa tudi m o ž a m n o g o k r a t ni bilo d o m a in sem t a k o m o r a l a jaz skrbeti za d r u ž i n o in g o s p o d a r s t v o . M o ž se je šel dvakrat vojskovat, m e n e je pustil s a m o d o m a in zato nisem n i k a m o r m o g l a , še do sosedov t e S c o , kaj šele v Maribor ali kam d r u g a m . N o , k o sem t a k o l e bila vezana na d o m , se je moje k o l o življenja vrtelo bolj p o č a s i . D a n e s pravza prav n e vem, kaj vse se dogaja okrog m e n e . " In A n a nadaljuje; , Z m e n o j so križi in težave, sedaj
O ORMOŽU O KADROVKSI POLITIKI
Dober gobars/ci plen
Zaradi specifičnih vremenskih razmer je zorenje poljskih pridel kov, predvsem koruze nekoliko zakasnilo in obstoji nevarnost, da rastline ne b o d o dozorele. Z a t o p r e d l a g a m o , da si kmetovalci za ublažitev posledic suše pripravijo čimveč silaže, v katero naj vklju čijo vse nedozorele rastline, ki jih naj primešajo z gornjim. Stab za p d p r a v o p o s l e d i c suše.
v krajevni skupnosti G r k o v c e so oblikovani trije aktivi ZK prj osnovni o r g ^ i z a c i j i ZKS. T a k o sedaj deluje aktiv ZK pri lovski d r u ž i n i , v osnovni šoU in pri osnovni organizaciji ZSMS Cirkovce. Po organizacijskih pripravah, ki so najintenzivncjše bile v lovski družini, kjer so sedaj že prešli na vsebino dela. Na programskovolilni konferenci so imenovali Bruna Levarta za sekretarja aktiva Z K , sprejeli program dela ter ustanovili komisije za d r u ž b e n o s a m o z a š č i t o , za zdravo č l o v e k o v o okolje in še nekaj drugih aktivnosti. V osnovni organizaciji ZSMS Cirkovce j e 6 mladih k o m u n i s t o v , fflihovo delo še ni zaživelo, čeprav so organizirani in so se t u d i že sestali. V osnovni šoli b o d o pripravili p r o g r a m s k o - volilno k o n f e r e n c o , na kateri b o d o konjunisti sprejeli svoj program dela. O organiziranosti in programih dela aktivov ZK so na zadnjem sestanku razpravljali k o m u n i s t i osnovne organizacije ZK Cirkovce. Delo OO Z K S b o t a k o razdeljeno p o p o d r o č j i h in o b m o č j i h , b o k o o r d i n i r a n o in z a t o t u d i l a g e . zjt.
Nov akcijski program Osnovna organizacija ZSMS Ciikove je 11. septembra pripravila programsko-volilno konferenco, na kateri so mladi razpravljali o novem akcijskem programu za ob dobje 1 9 7 6 / 7 7 , izvolili n o v o predsedstvo ter potrdili evi dentirane kandidate za pred sedstvo občinske konference ZSMS Ptuj. Mladi so sprejeli nov akcijski program, v katerega s o vključili akcije pri gradnji doma krqanov, sode lovanje z osnovno šolo in družbenopolitičnimi organi
19. september praznik občine Arandjelovac v spomin na leto osvoboditve, slavi p o b r a t e n o mesto Arandjelovac v Srbiji, v osrčju S u m a d i j e , 19. september kot svoj občinski praz nik. Skozi venec številnih priredi tev se o b p r a z n o v a n j u znova vrača misel v preteklost, v čas herojske borbe za osvoboditev in v čas, k o so se kalile čvrste spone bratstva in prijateljstva med jugoslovanskimi narodi in n a r o d n o s t m i . Mesto o b vsakem p r a z n o v a n j u postaja bogatejše za vrsto delovnih pridobitev; v k u l t u r n e m navdihu p r a z n o v a n j a pa dosega n e d v o m n o svoj višek v vsakoletnem pregledu jugoslovanske umetnosti
Ambasadi republike Avstrije v Beogradu
Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci S Z D L O r m o ž je poleg kadrovskih vprašanj v OK Z S M S O r m o ž in relekcije ravnateljev osnovne šole O r m o ž in Središča, razpravljal o kadrovski politiki v
K siliranju otaviča je p o t r e b n o pristopiti č i m p r e j , če na pokošeni travnik p o t r e s e m o še 150 — 200 kg K A N - a n a ha b o m o i m e l i še izdatno pašo d o pozne jeseni in si na ta način prištedili precejšnje količine suhe k r m e za zimo.
Po organizacijskih pripravah prešli na vsebino dela
občini O r m o ž . Predsednik OK S Z D L O r m o ž , Silvo Bedrač, je spregovoril o bolj načrtnem k a d r o v a n j u in imenovanju kadrov v organe občine, delovne organiza cije in o s n o v n e š o l e . Poleg p o l i t i č n o - m o r a l n i h k v a l i t e t bi
socialistična zveza m o r a l a podati tudi splošno verificirano poročilo o k a n d i d a t u , ki kandidira za neko novo d e l o v n o mesto. Delegati koordinacijskega o d b o r a za k a d r o v s k a vprašanja so razpravljali o kadrovskih predlo gih za predsedstvo občinske konfe rence Z S M S O r m o ž . N o v o pred sedstvo bo štelo 19 članov, eviden tirane člane predsedstva bodo mladi potrdili na p r o g r a m s k o - v o lilni konferenci, ki bo 25. septem bra. A
vreme Andrejček s svojim „orjakom" iz vrst jurčkov.
Te dni srečujemo v naravi številne p o s e b n o s t i , tudi v različnosti j e s e n s k i h p l o d o v , t a k o v naravnem okolju kot na p o d r o č j u kmetijske proizvodnje. T r e n u t n o so najbolj iskane prav g o b e , saj gobarjev k a r mrgoli p o gozdovih. U s p e h v iskanju g o b ni n i k o m u r z a g o t o v ^ e n , z a t o j e sreča ob vsaki gobi t o l i k o večja. M e d t e m ko se n e k a t e r i vračajo iz gozdov praznih r o k ali z m a j h n o b e r o , pa so drugi srečnejše r o k e , saj nosijo p o l n e v r e č k e različnih vrst g o b . Pred d n e v o m se jc t a k o m e d uspešne nabiralce vpisal tudi 9-letni Andrej Šrenk iz Slov. Bistrice, ki j e naš Ična Pohorju, nad Zg. Polskavo kar 1,45 k g težkega j u r č k a . Andrej se z g o b a r s t v o m ukvarja že nekaj let, t o k r a t pa se m u j e sreča zares nasmehnila. Njegov j u r č e k je imel razen teže t u d i p o m e m b n e izmere. V višino ima 27 c m njegov „ k l o b u k " p a v p r e m e r u 2 9 cm. Besedilo in slika: V . H o r v a t i
d o nedelje, 2 6 . s e p t e m b r a 1 9 7 6 . Zadnji krajec b o v č e t r t e k , 16. s e p t e m b r a o b 18.20. Napoved: Lepo toplo in vetrovno vreme b o še nekaj d n i . V m e s so verjetne raJile p e t m i n u t n e p l o h e in to okrog p e t k a , 17. s e p t e m b r a . Do 2 3 . s e p t e m b r a bo še t o p l o o k r o g 25 stopinj C. O k r o g 2 5 . s e p t e m b r a so verjetne n e v i h t e , ohladitve in dež. Sonce stopi v znamenje tehtnice, 22. septembra ob 2 2 . 4 8 . Z a č e t e k jeseni. J e s e n s k o enakonočje. Alojz C e s m i k
se vsako leto odvija od 4. julija do vključno 20. s e p t e m b r a . V tem času umetniki iz vseh vetrov iščejo navdih in obliko v m a r m o r j u , ki ga daje planina Venčac — ustvar jajo umetnine, ki pozneje najdejo svoj prostor v p a r k u Bukovičke banje, edinstvenem p r o s t o r u , kjer se s o d o b n o kiparstvo v svobodnem prostoru v popolnosti zliva v pravo sožitje zelenih in belih odtenkov prirode in u m e t n o s t i . MG
Kdor trdo dela. l a h k o še lupim k r o m p i r in pasem najino e d i n o k r a v o . Z a d r u g o d e l o n i s e m s p o s o b n a in h u d o mi j e d a n e s pri srcu, k o m i j e h č i povedala, d a sva dobile r a č u n za poravnanje k m e č k e g a zavarovanja. Naj p r o d a m tole u b o g o kravico za 1 5 0 starih t i s o č a k o v , d a s h č e r k o poravnava dolg: Z l o d e j , j e t o l e življenje! Skoraj n i č n i m a m o , " nadaljuje in s p o g l e d o m sprašuje
Ana Vogrinec: dela, dolgo živi
Kdor
trdo
k d o sem, kaj b i rad, zakaj n o s i m b r k e , zakaj fotografiram in zakaj si kar naprej n e k ^ zapisujem. Pride h č i , tudi o n a je že stara. N a njenem h r b t u se vije že sedmi k r i ž težkega življenja. Takoj k o spregovori, jo misel in beseda zanese n a p o k o j n e g a m o ž a in z a t o v njenih o č e h tudi solze, bridke solze za izgubljenim možem, velike in težke zdrsijo p o njenem o k r o g l e m , a že gubastem licu. , Da, da, p r e d m e s e c i sem izgubila m o ž a ' , pripoveduje h č i . ,,Tak korenjak je bil, t a k o d o b r o nam je šlo in k a r sredi p o l n e g a življenja ga j e vzelo. K a k o se je sedaj vse s p r e m e n i l o . N i č več ne m o r e m .
RODILE SO: Silva Rodvajn, Kicar 5 8 d e k l i c o ; Bernarda K m e t e c , Kidri čevo 9 - dečka; Ana Arnečič, Slatina 5 1 - Željka; Ana V r t n i k , Sp. Hajdina 8 8 - d e k h c o ; Bojana Cizerl, K o r a č i c e 3 - Darjo; Pavla Male k, Mezgovci 128 - d e k l i c o ; Ivanka Borko, Obrez 5 1 A l e k s a n d r o ; A n a Vrbnjak, Muršičeva 2 /Jbino; Ivana Banič-Kranjčevič, P o t r č e v a 4 6 d e č k a ; Ana K r i s t o v i č , Nova vas 8 5 d e č k a ; N e ž a Kožar, D o m a v a 146/a Devida; Marija Sitar, Lancova vas 1 - d e č k a ; Breda Gutman, Kokolajnščak 18 A n d r e j o ; JuUjana L o r b e r , Cermožiše 17 d e k l i c o ; Draga Veseljak, Žabjak 23 - Bojana; Olga G a l o v i č , L j u t o m e r s k a 2 D a r i n k o ; Marija Pleteršek, Dra gonja vas 21 - d e k l i c o ; Dragica B u k o v i č , Med vrti 10 - d e č k a ; A m c a Korez, D o b n n a 7 - d e č k a ; Anica Me3co, Tastrebci 10 Ksavera; Majda P r e k o r š e k , Gregorč i č e v dr. 13 - d e č k a ; Marija M o h o n č , G a b e m i k 13 - Borisa; I v a n k a K o r o š e c , Sp uhlja 13 -
zacijami v KS, pomoč starejMm k r ^ a n o m ter za sedaj pripravili organizirane sestanke za uspešno izvedbo referenduma za gradnjo sred nješolskega centra v Ptuju. Predsednik 0 0 ZSMS Cir kovce je ostal Jani Baštevc, prav tako sekretar Jani Potočnik, blagajnik pa Vesna Vimplošek. Konference s o se udeležili predstavniki S Z D L , prosvetnega društva, osnovne šole in mentorica 0 0 ZSMS Cirkovce. zk
dolgo živi
k a r j o k a l a bi cele dneve, sploh se n e s m e m s p o m n i t i n a m o ž a , niti n a m a t e r , kajti njene smrti se prav t a k o bojim. Ostala b o m sama na t e m K o g u , n a tej sedaj že žalostni domačiji. Saj je l e p o t u k a j , mir je in zemlja dovolj n u d i za življenje, a kaj k o j e ne m o r e m o b d e l o v a t i . 2 ha zemlje imam, m a t e r , ki je stara in b o l e h n a , i m a m 4 0 - l e t n o hči, k i živi n a Hrvaškem. T a k o sama sem, tudi m a t i je t a k o s a m a . Č e p r a v sva .skupaj, živiva osam ljeno življenje. Se .sreča, d a imava tako imenitne dobre sosede. V i d i t e , tisti k u p d r v , t o j e vse d e l o sosedov, Štamparjevih. E n d a n so jih pripeljali, drugi dan p a zažgali. Sosedje so d o b r i in iz vsega srca sem jim hvaležna za d o b r o t o . T o d a k a j , k o jim ne m o r e m te d o b r o t e p o p l a č a t i ne z denarjem, ne s svojim d e l o m . V i d i t e , tudi sredi tega trdega in zapletenega življenja se najde d o b r o t a in p r i d n a r o k a , ki je zlata vredna. Puklavčeva d o m a č i j a je še vedno trdna. Hiša je videti prenovljena. T u d i notranjost j e u r e j e n a . .Vna Vogrinec je še danes s svojim delom in s svojo pristotnostjo hrabra krajanka. N a njenem o b r a z u so gube že zdavnaj zarisale trpljenje, ki ga je doživljala k o t slovenska m a t i in žena, k o t d n i n a r k a in viničaika. Življenje t e č e in .slabičem ni prizanesljivo. D r u ž b a okrog nje živi b u r n o , t e ž k o življenje in žal ugotavljamo, da nekateri iz te d r u ž b e pozabljajo na p o s a m e z nike, na starostnike, ki jih življenje ni p o v o z i l o , t e m v e č se še -vedno bojujejo z njim in z d e l o m šc poskušajo storiti kaj d o b r e g a zase, za d r u ž b o . Z e d o ^ o ni bilo obiska n a P u k l a v č e m d o m u , le sosedje obiskujejo dve zlomljeni življenji in j i m pomagajo na polju, skrbijo za v o d o , za kurjavo in t a k o naprej. Pridružujem se mislim obeh
d e č k a ; Rozalija R o š k a r , Gorišnica 116 - d e č k a ; Z d e n k a D o l e n c , Zg. J a b l a n e 20 d e č k a ; Alojzija fdikložič, Kajžar 36 - R o b e r t a ; Elizabeta M u z e k , S t u r m o v c i 2 6 dekUco. POROKE: Valentin P r i m o ž i č , Volkmerjeva 5 in Vesna O b l a k , Volkmerjeva 11; Milan Š t u m b e r g e r , Njiverce n . h. in Nadja Dugutin, Kidričevo 37; F r a n c L e n a r t , V i n t a r o v c i 55 in Alojzija Majcenovič, Pohorje 10; Peter K o s e c , Kidričevo 44 in Monika P u l k o , K o č i c e 3 3 ; F r a n c
žena in m a t e r , da bi se poleg sosedov in novinarjev tudi k d o drugi oglasil pri njili. Ni p o t r e b n o , d a jih o b i š č e m o z g r m a d o daril, zadosti j e , če z d o b r o b e s e d o in skromnim darilom pogostimo ženici in j i m a t a k o p o v e m o , d a nista sami, da je poleg d o b r i h sosedov še m n o g o drugih d o b r i h ljudi. Bliža se zima. Ana ni pripravljena na m r a z , veter in sneg. V c o p a t a h , ki jih sedaj nosi, j o b o k r e p k o zeblo. P o t r e b n a ji j e topla j o p i c a , volnena obleka, t o p l e nogavice in visoki čevlji. P o t r e b n a ji je d o b r a h r a n a , zdravniška nega, topel čaj in topel stisk prijateljske roke.
Krompir zmorem
še
lupim,
to
še
Na svidenje, s m o si rekli ob slovesu. N e pozabite na naju, j e rekla Ana. Kar n i č je ne poslušajte, j e spregovorila h č i , b o že šlo, b o še šlo . . . Solze so p o m e n i l e v.se. H r a b r o s t in žalost. S o n c e m i je zaslepilo pogled in rekel sem si, da so moje solze od sonca in ne zaradi slovesa, ki j e prizadel srce. zk Mlakar, Lancova vas 2 in Kristina Kozel, Tržeč 44/a; Janez P e t r o v i č , Podvinci 113 in Olga Strelec, Stojnci 121; Viktor Dvoršak, S t o p n o 8 in Rozalija M e d v e d , Zg. J a b l a n e 10;^ Marjan Zidar, V r h 6 in A n a Sabeder, Kicar 1 4 4 ; Ivan Klasinc Ljubljana, J a n a Husa 4 6 in Breda C a p u d e r , Begunjska 10, Lesce. UMRLI S O : Jakob Vaupotič, Zakl 1, P o d l e h n i k , r o j . 1 8 9 1 , -miri 9avgusta 1 9 7 6 . ; Osvald Majerič, Podvinci 15, r o j . 1 8 8 6 , u m r l 3. s e p t e m b r a 1 9 7 6 ; Angela K o r e n , O r m o š k a 28, roj. 1 8 8 7 , umrla 3. s e p t e m b r a 1 9 7 6 ; Štefan K o l e d r i k , T o m š i č e v a 1 1 , roj. 1 9 0 5 , u m r l 1 1 . septembra 1976; Janez Viher, Bratislavci 5 6 , r o j . 1 8 9 7 , umrl 1 1 . septembra 1976.
T E D N I K izdata časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Izhaja o b četrtkih. U r e d n i š t v o m Uprava: t e l e f o n (062 ) 77-079. C e l o t n a n a r o č n i n a znaša 1 0 0 dinarjev, za tujino 2 0 0 dinarjev. Žiro račun S D K Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiska Mariborski tisk. N a podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v p r o m e t u spada T E D N I K m e d proizvode, za katere se n e plačuje temeljni davek o d prometa proizvodov.
