UGOTAVLJANJE VARNOSTI IGRAL IN IGRIŠČ. Slavko RUDOLF Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

UGOTAVLJANJE VARNOSTI IGRAL IN IGRIŠČ Slavko RUDOLF Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Strokovni posvet – MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO, april 2008

VSEBINA

a. KAJ SO ZUNANJA IGRALA b. c. d.

VRSTE IGRAL POVRŠINE ZA UBLAŽITEV PADCEV DODATNA OPREMA IGRIŠČ

e. f. g. h.

POMEN ZUNANJIH IGRAL STANDARDI ZAKONODAJA UGOTAVLJANJE VARNOSTI IGRAL IN IGRIŠČ V PRAKSI • •

i.

Ugotavljanje skladnosti igral Ugotavljanje varnosti igrišča

ZA KAJ MORAMO ŠE POSKRBETI ?

Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Center za testiranje in certificiranje Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

2

KAJ SO ZUNANJA IGRALA • Zunanja igrala so naprave in pripomočki namenjeni igri otrok na prostem. • Igrala so lahko namenjena statičnim igram, igram, ki zahtevajo obvladovanje ravnotežja, premagovanje višin, soočanje s hitrostjo, vrtenjem, ipd. • Igrala so praviloma postavljena fiksno na nepokrite zunanje površine, ki morajo biti urejene namenu primerno. Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Center za testiranje in certificiranje Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

3

VRSTE IGRAL • Zunanja igrala lahko razdelimo v nekaj osnovnih skupin: VISEČE GUGALNICE


4

VRSTE IGRAL PREVESNE GUGALNICE - GUGALA


5

VRSTE IGRAL TOBOGANI


6

VRSTE IGRAL VRTILJAKI


7

VRSTE IGRAL VISEČE VRVNE PROGE


8

VRSTE IGRAL PLEZALA


9

VRSTE IGRAL ENOSTAVNA IGRALA, PESKOVNIKI, …


10

VRSTE IGRAL ZAKLJUČENE IGRALNE ENOTE


11

VRSTE IGRAL IGRALA ZA HENDIKEPIRANE OTROKE IGRALA NA VODI


12

POVRŠINE ZA UBLAŽITEV PADCEV Prosta površina igrala

Površina morebitnega padca

Meja prostega volumna igrala

Prostor rabe igrala

Minimalna dolžina in širina proste površine igrala


13

DODATNA OPREMA IGRIŠČ OPOZORILNE IN OBVESTILNE TABLE


14

DODATNA OPREMA IGRIŠČ OGRAJE , KLOPI, SMETNJAKI, …


15

POMEN ZUNANJIH IGRAL • Zunanja igrala so pomemben dejavnik vzgoje in izobraževanja, razvoja oz. celovitega procesa odraščanja otok. • “otroška igra je raziskovanje sveta in njegove okolice”, • Otrok z igro gradi svojo osebnost na socialni, psihološki in čustveni ravni, vzporedno pa razvija ustvarjalne sposobnosti in talente, prav tako pa se uči tudi obvladovanja fizičnih veščin. • Skoraj za vsa igrala je značilno, da s svojo obliko in konstrukcijo vzpodbujajo otroke k dejanjem, ki so za vsakega posameznika izziv in hkrati način dokazovanja ter potrjevanja lastnih sposobnosti in znanj. • Igrala nudijo nešteto možnosti preskušanja moči, gibčnosti in ravnotežja ter veliko izzivov, ki otroka vabijo k dejanjem, ki pa so lahko tudi nevarna. Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Center za testiranje in certificiranje Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

16

STANDARDI • Za preverjanje lastnosti igral so izdelana enotna merila, oblikovana in predstavljena v normativnih dokumentih-standardih. • Standardi, ki obravnavajo problematiko igral, igrišč in z njimi povezanih aktivnosti so: • SIST EN 1176-1:2000 - Oprema otroških igrišč - 1. del: Splošne varnostne zahteve in preskusne metode • SIST EN 1176-2:2000 - Oprema otroških igrišč - 2. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za gugalnice • SIST EN 1176-3:2000 - Oprema otroških igrišč - 3. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za tobogane • SIST EN 1176-4:2000 - Oprema otroških igrišč - 4. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za viseče vrvne proge • SIST EN 1176-5:2000 - Oprema otroških igrišč - 5. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za vrtiljake • SIST EN 1176-6:2000 - Oprema otroških igrišč - 6. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za gugala • SIST EN 1176-7:1998 - Oprema otroških igrišč – 7. del: Navodila za vgradnjo, nadzor, vzdrževanje in delovanje • oSIST prEN 1176-10:2006 - Oprema in podloge otroških igrišč – 10. del: Zaključene igralne enote • SIST EN 1177:1998 - Ublažitev udarcev pri površinah otroških igrišč - Varnostne zahteve in preskusne metode Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Center za testiranje in certificiranje Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

17

ZAKONODAJA • Varnost zunanjih igral posredno ureja Zakon o splošni varnosti proizvodov (Uradni list RS 101/2003) • Ta zakon opredeljuje pogoje, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi, da so lahko dani na trg. • S tem delno povzema vsebino direktive ES o splošni varnosti proizvodov (2001/95/ES). • Direktiva 2001/95/ES ni “direktiva novega pristopa” in ne predpisuje CEoznačevanja. • V Sloveniji je edini podzakonski akt, ki ureja področje varnosti igral Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Uradni list RS 73/2000). • člen 8. “igrala, nameščena na igrišču, morajo biti v skladu s slovenskimi nacionalnimi standardi s področja opreme igrišč, namestitve in vzdrževanja igral”.


18

UGOTAVLJANJE VARNOSTI IGRAL IN IGRIŠČ V PRAKSI

Strokovni posvet – MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO, april 2008

Kaj je varnost na igrišču ? • Varnost razumemo kot skupek ukrepov in dejanj, ki pripomorejo k temu, da na igrišču ne prihaja do poškodb ali drugih škodljivih vplivov na zdravje otrok in drugih obiskovalcev igrišča. • Za pripravo in izvajanje ukrepov zagotavljanja varnosti je odgovoren lastnik igrišča ali pooblaščeni upravljalec. • Posledice nezgod ali zdravju škodljivih dejanj so lahko: - telesne poškodbe povezane z igro oz. igrali, - telesne poškodbe nastale zaradi drugih dejavnikov (promet, fizično nasilje, živali, …), - zdravstvene težave povezane z vremenskimi razmerami (vročina, mraz,…), - zdravstvene težave povezane z zaužitjem škodljivih snovi. Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Center za testiranje in certificiranje Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

20

Dejavniki varnosti Ko govorimo o varnosti igral in igrišč, moramo ločiti vsaj štiri osnovne dejavnike, ki vplivajo na varnost: a) IGRALO (oblika, konstrukcija, material, izdelava, …), b) IZBOR IN RAZMESTITEV (vrsta igral, funkcionalne povezave, medsebojni odmiki in položaj igral, …), c) MONTAŽA IGRAL (v skladu z navodili in varnostnimi zahtevami, navodila za uporabo in vzdrževanje, …), d) IGRALNE POVRŠINE IN OKOLICA (ureditev površin v neposredni bližini igral, ureditev ostalih površin igrišča, varovanje, …)


21

Ugotavljanje skladnosti igral • Varnost igrala oz. skladnost z zahtevami standardov se praviloma ugotavlja s preskušanjem v laboratoriju. • Večina zahtev je opisanih v splošnem standardu z oznako SIST EN 1176-1:2000 - Oprema otroških igrišč - 1. del: Splošne varnostne zahteve in preskusne metode. • Za zahtevnejša igrala (tobogani, gugalnice, vrtiljaki, …) so v posebnih standardih navedene še dodatne zahteve. • V laboratoriju se preskusijo oz. preverijo vse lastnosti igrala in vse morajo ustrezati zahtevam standarda. • Igralo, ki v celoti izpolnjuje zahteve standardov, lahko pridobi certifikat skladnosti Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Center za testiranje in certificiranje Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

22

Ugotavljanje skladnosti igral OSNOVNE ZAHTEVE STANDARDA SIST EN 1176-1 (izvlečki) ……… 4.1 Materiali ……… 4.1.2 Vnetljivost - posebno pozornost posvetiti novim materialom, - preskušanje po EN 1021-1 in EN 1021-2, - upoštevati nacionalne predpise (protipožarna zaščita), - zahtevati certifikate o nevnetljivosti od dobaviteljev, - uporabljati materiale, ki so že znani (vnetljivost) 4.1.3 Les in lesni izdelki -uporaba lesa skladno s standardom EN 350-2, 4.2.2 (1. in 2. razred trajnosti), - padavine morajo odtekati, les se mora hitro posušiti, - konstrukcijske rešitve (čimbolj varne), - zaščitna sredstva za les morajo ustrezati 4. razredu škodljivosti po EN 335-2, - les, ki ima predvidene škodljive lastnosti (strup, zaskalitev) ni primeren, - možnost povečane korozije na stiku lesa in kovine, - vezani les mora ustrezati EN 636-3

4.1.4 Kovine - kovine morajo biti zaščitene pred vremenskimi vplivi, - zaščita pred toksičnimi oksidi kovin 4.1.5 Umetne mase - po ISO 5470 sloj "fiberglasa" pod Gelcoat- om ne sme biti izpostavljen (dotik z rokami), - smola mora ustrezati zahtevam EN 59, Barcol-Härte (certifikat proizvajalca), - odpornost proti UV (certifikat proizvajalca), - možnost zamenjave krhkih delov ali sklopov (navedba proizvajalca,časovni razmak ) 4.1.6 Nevarne snovi - azbest, Pb, formaldehid, kreozotna olja…, - evropske smernice 79/769/EEC


23

Ugotavljanje skladnosti igral OSNOVNE ZAHTEVE STANDARDA SIST EN 1176-1 (izvlečki) 4.2.7 Ujemanje-zatikanje ………. 4.2.7.2 Ujem.-zatik. glave in vratu - upoštevati gibanje z glavo ali nogami naprej, - nevarnost zdrsa v odprtino, - nevarnost odprtine v obliki "V" , - nevarnost škarjastih ali gibajočih odprtin, - odprte odprtine, kjer je spodnji rob več kot 600 mm nad tlemi, morajo omogočati prehod obeh preskusnih teles (D.2.1, glej tabelo D.1) - toge okrogle odprtine morajo imeti notranji premer od 130 mm do 230 mm , 4.2.7.3 Ujemanje-zatikanje obleke - naprava mora biti konstruirana tako, da onemogoča zatikanje – ujemanje obleke, - nevarnost razcepov in "V" odprtin, - nevarnost "polic", - nevarnost vrtečih se delov, - vezi in sestavni deli se s časom spremenijo, - pri elementih okroglega preseka je nevarnost navijanja, - nevarnost distančnikov, - preskušanje toboganov in plezalnih drogov po D.3,

- preskušanje streh po D.3, - osi in vrteči se deli zaščiteni pred navijanjem obleke ali las, - uporaba pokrovov, oblog, ščitnikov 4.2.7.4 Ujemanje-zatikanje telesa - nevarnost tunela kamor otrok zleze s celim telesom, - nevarnost visečih težkih delov, - tunel mora ustrezati zahtevam tabele 4.2.7.6 Ujemanje-zatikanje prstov - nevarnost rež kamor se lahko ujame prst med gibanjem telesa, - nevarnost cevi z odprtim koncem, - nevarnost spreminjajočih se rež ( verige ), - odprtine nižje od 1200 mm nad tlemi morajo ustrezati zahtevam preskusa D.4, - okrogla palica ф = 8 mm ne sme iti skozi najmanjšo odprtino,slika D.8 a ali - ko gre v odprtino palica ф = 8 mm, mora iti tudi palica ф = 25 mm, - odprtine cevi morajo biti zaprte, zaščita se ne sme odstraniti brez orodja


24

Na kaj moramo biti pozorni Nevarnost ujemanja in zatikanja 1

2

3

4

5

6

TELESA

GLAVE, VRATU ROK, DLANI NOG, STOPAL

PRSTOV

OBLAČIL

LAS Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Center za testiranje in certificiranje Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

25

Na kaj moramo biti pozorni


26

Poročilo o preskušanju igrala


27

Dokazila o varnosti oz. skladnosti igrala

M


.o. d.o EK Č J UL ET

28

UGOTAVLJANJE VARNOSTI IGRIŠČA •

skrb za varnost in ugotavljanje skladnosti s standardi je sestavni del:

a) NAČRTOVANJA IN POSTAVITVE IGRIŠČA b) VSAKODNEVNE RABE IGRIŠČA c) PREGLEDOV IN NADZORA IGRIŠČA d) VZDRŽEVANJA IGRIŠČA a) DOKUMENTACIJE IGRIŠČA


29

Načrtovanje in postavitev igrišča • • • • • • • • •

želje in potrebe otrok so osnova za načrtovanje novega igrišča, nujno je sodelovanje strokovnjakov, ki poznajo načela kreiranja funkcionalnih in varnih igrišč, pri izboru igral upoštevati vse varnostne standarde za zunanja igrala, igralom naj bodo priložena dokazila o varnosti, certifikati, navodila za montažo, rabo in vzdrževanje, razmestitev igral mora temeljiti na funkcionalnosti, predvsem pa na varnosti igre, montažo igral naj opravi strokovno usposobljen izvajalec, pomembna je ureditev površin v neposredni bližini igral, naročnik naj od načrtovalcev in izvajalcev vedno zahteva izjave o skladnosti in varnosti, novo ali obnovljeno igrišče naj vedno pregleda usposobljen strokovnjak in izda ustrezno poročilo ali izjavo o varnosti ! (tehnični pregled in uporabno dovoljenje)


30

Načrti, navodila za montažo in rabo


31

Montaža igral • Osnova za izvajanje montaže igral je projekt ureditve igrišča. • Montažo in postavitev igral mora opraviti usposobljen izvajalec, ki dela izključno po navodilih proizvajalca igrala. • Kakovost opravljenega dela mora preveriti oseba, ki obvladuje problematiko varnosti igral.

Izogibati se je potrebno ostrim štrlečim delom


Kako je potrebno izdelati temelje igrala

32

Igralne površine in okolica •

Površine igrišča: A. površine v neposredni bližini igral oz. površine za ublažitev padca, B. ostale površine igrišča

•

Oprema za varovanje A. ograja igrišča in vhodi, B. obveščevalne in opozorilne table, C. razsvetljava, video nadzor

•

Ostala oprema igrišča A. mize, klopi, terase, hodniki, podesti, B. shrambe za igrače, koši za smeti, …


33

Površine za ublažitev padca •

Dimenzije površine so odvisne od maksimalne višine morebitnega padca

Prosta površina igrala Površina morebitnega padca Meja prostega volumna igrala Prostor rabe igrala

Minimalna dolžina in širina proste površine igrala


34

Površine za ublažitev padca Površine so lahko prekrite z različnimi materiali, minimalna debelina sloja pa je določena s standardom SIST EN 1177 Vrsta materiala

Opis materiala

Min. debelina sloja (mm) Max. višina padca (mm)

Travnata površina

≤ 1.000

Drobljeno lubje

velikost zrn 20-80 mm

Lesena žagovina


Pesek (mivka)

velikost zrn 0,2-2 mm

Prod

velikost zrn 2-8 mm

Ostali materiali

preskušeno po HIC, SIST EN 1177

300

k e, v hte a z

Vrsta materiala

jo lj a e v

≤ 3.000

i

v

Opis materiala

E ah v a drž

U

Min. debelina sloja (mm)

Beton, kamen Asfaltirana površina

e vN

Vrhnja plast zemlje

rahla zemlja

Utrjena površina

stlačena zemlja

Travnata površina

ruša, trata

Lesena žagovina


Drobljeno lubje


Pesek (mivka)

velikost zrn 0,2-2 mm, opran, brez lepljivih sestavin in ilovice

200

Prod

velikost zrn 2-8 mm, okrogli, oprani

200

Sintetični materiali

preskušeno po HIC , SIST EN 1177


e, v e ht za

ki

jo lj a e v

iji mč

Max. višina padca (mm) ≤ 600 ≤ 600 ≤ 1.000 ≤ 1.000 ≤ 1.500

200

≤ 3.000

300

≤ 3.000 ≤ 4.000 ≤ 4.000 ≤ 4.000

35

Površine za ublažitev padca Funkcijo ublažitve padca zelo dobro opravljajo razne obloge iz umetnih materialov

K.V.P

Debelina obloge

0.6m

20mm

0.9m

30mm

1.3m

40mm

1.4m

45mm

1.5m

50mm

1.7m

55mm

2.1m

60mm

2.3m

70mm

2.7m

80mm

K.V.P. = kritična višina padca Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Center za testiranje in certificiranje Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

36

Na kaj moramo biti pozorni


37

Primeri poškodovanih igral


38

Primeri poškodovanih igral


39

Ostale površine igrišča • • • • • •

urejene naj bodo tako, da so prijetne za sproščeno igro ali druženje, material, s katerim so prekrite ostale površine igrišča, ni predpisan, na teh površinah ne sme biti trdih, robatih ter ostrih predmetov in ovir, ki bi lahko povzročile spotikanja, padce, zdrse, ipd., zasajeno rastlinje ne sme biti zdravju škodljivo, zemljišče mora imeti urejeno drenažo, ki preprečuje nastajanje blata, vse poti in steze morajo biti izdelane tako, da ne povzročajo spotikanja in udarcev ob trde in ostre robnike.


40

Oprema za varovanje Ograja in vhodi • ograja mora biti čvrsta in dovolj visoka, da preprečuje oz. ovira prehod na ali z igrišča, • odprtine v ograji morajo biti dovolj majhne, da ne povzročajo nevarnosti zatikanja, • tudi ograja mora izpolnjevati vse zahteve splošnega standarda SIST EN 1176, • vhodi oz. vrata na igrišče morajo biti izvedeni tako, da ne povzročajo nevarnosti zatikanja, uščipa ipd., • vrata na varovanih igriščih za majhne otroke morajo imeti kljuke v višini, ki je izven dosega otrok,


41

Obvestila in opozorila Slikovna in tekstovna opozorila, navodila in obvestila so pomemben sestavni del zagotavljanja varnosti na igrišču. Napisi na igrišču naj posredujejo obiskovalcu vsaj naslednje informacije: • • • • • •

o lastniku ali upravljavcu igrišča ter odgovorni osebi, osnovna navodila o načinu rabe igrišča, za katero starostno skupino je primerno, “delovni” čas, … napotki o vzdrževanju čistoče, osnovna varnostna navodila, opozorila o odgovornosti v primeru nezgode, telefonska številka službe prve pomoči, …


42

Obvestilne in opozorilne table


43

Dopolnilna oprema Igrišča so lahko opremljena tudi z opremo, ki vpliva na funkcionalnost igrišča, lepši videz celotnega prostora, posredno pa tudi na varnost otrok oz. uporabnikov: • klopi in mize za vzgojitelje ali spremljevalce, • koši za odpadke, • lope za shranjevanje igral, itd. Vsa dodatna oprema igrišč mora biti izdelana in postavljena v skladu s splošnimi varnostnimi standardi, kot tudi s standardi za zunanja igrala,


44

IZJAVA O SKLADNOST •

ko je opravljen celovit pregled že postavljenega igrišča, je potrebno izdelati “Poročilo o pregledu igrišča”, ki vsebuje konkretne opise ugotovljenih neskladnosti,

•

po odpravi pomanjkljivosti in kontrolnem pregledu, strokovna oseba oz. institucija izda Izjavo o skladnosti, s katero potrjuje, da je igrišče v celoti skladno z zahtevami standardov


45

Za kaj moramo še poskrbeti ?


46

(upo)RABA IGRIŠČA • • • • • • • •

ob prevzemu igrišča vso odgovornost za varnost igrišča prevzame lastnik oz. njegov pooblaščenec (upravljalec), izdelati je potrebno navodila za varno rabo igrišča, tako javnega kot tudi varovanega, z navodili mora biti seznanjeno osebje, ki je kakorkoli povezano z igriščem, igrišče je potrebno opremiti z obvestilnimi in opozorilnimi tablami ali napisi, osebje, ki nadzoruje igro, mora biti seznanjeno z nevarnostmi na igrišču in postopki v primeru nesreče, osebje mora biti usposobljeno za opažanje morebitnih nevarnosti na igrišču (vizualni pregled), na javnih igriščih namestiti table, ki opozarjaj na nevarnost igre brez nadzora staršev, upravljalec je dolžan pokvarjeno igralo takoj popraviti ali preprečiti uporabo ali ga odstraniti, Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Center za testiranje in certificiranje Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

47

PREGLEDI IN NADZOR • •

sistematični pregledi in redni nadzor so temelj zagotavljanja varnosti na igrišču, nujno je potrebno izdelati plan pregledov (SIST EN 1176-7, vgradnja, nadzor, vzdrževanje in delovanje),

•

Pregledi so lahko: * vizualni – rutinski (dnevno, odkrivanje vidnih napak, izvaja osebje, ki nadzoruje igro), * operativni (mesečno, odkrivanje napak konstrukcije in obrabe, izvaja usposobljeno osebje), * glavni (letno, skladnost s standardi, izvaja strokovnjak),

•

o vseh aktivnostih, vezanih na preglede, morajo biti vodeni zapisi,


48

VZDRŽEVANJE IGRIŠČA • • • • • • • •

pripraviti plan vzdrževanja, ki mora biti skladen s standardom SIST EN 1176-7, (vgradnja, nadzor, vzdrževanje in delovanje), vzdrževanje igral naj izvaja osebje, ki je usposobljeno in prevzema odgovornost za morebitne posledice, načrtovanje vzdrževalnih del temelji tudi na ugotovitvah pregledov, o vseh aktivnostih vzdrževanja morajo biti vodeni zapisi, splošno ali tekoče vzdrževanje temelji na zahtevah standardov, zahtevah proizvajalca opreme, obsegu predvidenih del, zahtevnosti igrišč itd. (čiščenje, mazanje, barvanje, …) popravila so zahtevnejši posegi, ki vključujejo zamenjavo delov, varjenje, sanacija temeljev, …), odstranitev igrala je radikalen poseg v primeru popolnoma neuporabnega oz. nevarnega igrala, po opravljenih vzdrževalnih delih mora pregled opraviti odgovorna oseba


49

DOKUMENTACIJA Skrben lastnik igrišča mora pridobiti ali voditi naslednjo dokumentacijo: • • • • • •

projekt izgradnje igrišča (projektant), navodila za montažo, rabo in vzdrževanje (dobavitelj opreme), dokazila o skladnosti oz. varnosti igral (dobavitelj opreme), plan pregledov (lastnik igrišča), plan vzdrževanja (lastnik igrišča), kontrolna knjiga (lastnik igrišča).


50

Zaključna misel

Varnost igrišča je mogoče zagotoviti samo z načrtovanjem in postavitvijo preverjeno varnih igral, ravno tako ali še bolj, pa je pomembna postavitev igral, urejenost površin igrišča, še posebej pa redno in strokovno vzdrževanje.


51

UGOTAVLJANJE VARNOSTI IGRAL IN IGRIŠČ. Slavko RUDOLF Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Recommend Documents