Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10 in 75/12), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12 in 24/13), Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11-UPB in 58/12) in 16. člena Statuta Občine Dobrovnik (Uradni list RS št. 35/07, 2/09 in 66/10) je Občinski svet Občine Dobrovnik na 25. redni seji, dne 06.11.2013 sprejel
PRAVILNIK O ODDAJANJU ZEMLJIŠČ V LASTI OBČINE DOBROVNIK V NAJEM ALI ZAKUP
1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom (v nadaljevanju: pravilnik) se določa postopek in pogoji za sklenitev pogodbe, način in merila za oddajo zemljišč v lasti Občine Dobrovnik v najem ali zakup. V najem se oddajo stavbna zemljišča v lasti Občine Dobrovnik, v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Kmetijska zemljišča v lasti Občine Dobrovnik se oddajo v zakup v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih. Višina najemnine in zakupnine se določi po ceniku najema ali zakupa zemljišč v lasti Občine Dobrovnik, ki ga sprejme občinski svet Občine Dobrovnik.
2. člen V najem ali zakup se oddajo zemljišča v lasti občine Dobrovnik, ki jih občina začasno ne potrebuje.
2. POSTOPEK ZA ODDAJO ZEMLJIŠČA V NAJEM 3. člen Zemljišče se odda v najem na podlagi neposredne pogodbe, če je predviden letni prihodek od njegove oddaje nižji od 10.000,00 EUR, sicer se uporabita metoda javne dražbe ali metoda javnega zbiranja ponudb. Če je metoda javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb neuspešna, se lahko zemljišče odda v najem na podlagi neposredne pogodbe.
4. člen Namera o oddaji zemljišč v najem se objavi na uradni spletni strani Občine Dobrovnik, najmanj petnajst dni pred javno dražbo, javnim zbiranjem ponudb oziroma sklenitvijo neposredne pogodbe.
5. člen
Pisne vloge za najem zemljišča z navedbo parcelne številke in katastrske občine s priloženo kopijo katastrskega načrta prosilci posredujejo na naslov: Občina Dobrovnik, Dobrovnik 297, 9223 Dobrovnik. Prosilec lahko vlogo za najem zemljišča vloži tudi na občini, in sicer ustno na zapisnik.
6. člen Na podlagi popolne vloge lahko pristojni delavec občinske uprave skupaj s prosilcem opravi ogled zemljišča na terenu. 7. člen Če je za najem istega zemljišča več interesentov, se le-to odda v najem po metodi javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb, pri čemer se zemljišče odda tistemu ponudniku, ki ponudi višjo ceno za m2 zemljišča. Izklicna cena je cena po ceniku. Če je za zakup istega kmetijskega zemljišča več prosilcev, lahko uveljavljajo prednostno pravico pri zakupu prosilci, ki so določeni v Zakonu o kmetijskih zemljiščih.
8. člen Občinska uprava vodi evidenco vseh zemljišč v lasti Občine Dobrovnik in register vseh sklenjenih najemnih pogodb za zemljišča, ki so predmet oddaje v najem po tem pravilniku.
3. SKLENITEV POGODBE ZA NAJEM ZEMLJIŠČA
9. člen Zemljišče se odda v najem oziroma zakup s sklenitvijo pogodbe o oddaji zemljišča v najem oziroma zakup. Pogodba mora vsebovati: • zemljiškoknjižne in katastrske podatke o zemljišču, • namen, za katerega se bo zemljišče uporabljalo, • višino najemnine, • trajanje najemnega razmerja, • način plačevanja najemnine ter sankcije v zvezi z neplačilom, • način prenehanj a najemnega razmerja ter • druge medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank.
10. člen Najemnik ne sme oddati zemljišča v podnajem, razen izjemoma in pod istimi pogoji, kot je zemljišče oddano v najem, ob izrecnem predhodnem pisnem soglasju najemodajalca.
11. člen Najemno razmerje preneha: • s potekom časa, za katerega je pogodba sklenjena, • s sporazumnim prenehanjem najemne pogodbe, • s pisno odpovedjo katerekoli pogodbene stranke, • z odstopom najemodajalca od pogodbe, • z neplačilom najemnine za tekoče leto, • z ugotovijo javne koristi.
12. člen Vsaka pogodbena stranka lahko pisno odpove pogodbo s šest mesečnim odpovednim rokom.
13. člen Najemodajalec lahko kadarkoli, brez odpovednega roka, odstopi od pogodbe, če ugotovi: • da obstaja dolžnost vrnitve zemljišča v denacionalizacijskem postopku oziroma druge stvarno-pravne ovire, • da najemnik ne uporablja zemljišča v skladu z najemno pogodbo, • da najemnik ne plača najemnine, • da najemnik kako drugače krši pogodbena določila, • da zemljišče potrebuje zaradi javne koristi.
14. člen Javna korist je izkazana, če je zemljišče namenjeno za uporabo oziroma gradnjo objektov javne infrastrukture in drugih objektov javnega pomena.
4. ZAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ 15. člen Na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih je predmet zakupa kmetijsko zemljišče (lahko s pripadajočimi objekti, napravami in dolgoletnimi nasadi). Zemljišče se odda v zakup s sklenitvijo pogodbe o oddaji zemljišča v zakup. Pogodba o zakupu kmetijskega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: zakupna pogodba) mora vsebovati zlasti: • zemljiškoknjižne in katastrske podatke o zemljišču, • namen, za katerega se bo zemljišče uporabljalo, • višino zakupnine, • trajanje zakupnega razmerja, • način plačevanja zakupnine ter sankcije v zvezi z neplačilom, • način prenehanj a zakupnega razmerja ter • druge medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank.
16. člen
Doba zakupa mora ustrezati namenu uporabe zakupnega zemljišča in ne sme biti krajša kot: • 25 let, če naj rabi zemljišče osnovanju vinogradnikov, sadovnjakov alihmeljišča, • 15 let, če naj rabi zemljišče osnovanju nasadov hitrorastočih listavcev, • 10 let, če naj rabi zemljišče za druge namene. Zakupodajalec lahko odda zemljišče v zakup za krajši čas: • osebi, ki se po tem zakonu ne šteje za kmeta in v primerih, • ko je vložena zahteva za vrnitev nepremičnine v naravi po določbah zakona o denacionalizaciji in drugih predpisih, • ko pri gradnji ali obnovi komunalnih vodov in naprav občina namesto odškodnine nudi odvzemnikom zemljišč enakovredno kmetijsko zemljišče.
17. člen Zakupna pogodba lahko vsak čas sporazumno preneha. Zakupna pogodba preneha tudi, če zakupno zemljišče v skladu z zakonom preneha biti kmetijsko zemljišče.
18. člen Občina Dobrovnik lahko na ponudbi objavi tudi druge razpisne pogoje kot so: • pogoj, da bodoči zakupnik na zemljišču na lastne stroške očisti grmovje in drugo zarast; • pogoje o omejitvah rabe glede na veljavne prostorske akte, vodovarstvena območja, kulturno spomeniške omejitve, naravovarstvene omejitve ter druge pogoje; • pred oddajo zemljišč v zakup se lahko večje površine razdelijo oziroma manjše površine združijo in se kot take ponudijo na razpisu, kar občina v ponudbi navede posebej.
19. člen Zakupodajalec sme od pogodbe odstopiti, če zakupnik: • ne rabi zemljišča kot dober gospodar; • obdeluje zakupno zemljišče v nasprotju s sklenjeno pogodbo; • v nasprotju z zakupno pogodbo daje zakupno zemljišče v podzakup; • tudi po opominu zakupodajalca uporablja zemljišče v nasprotju s pogodbo ali na način, ki povzroča škodo imetju zakupodajalca; • ne plača zakupnine v 15 dneh po prejetem opominu; • če zasadi na zemljišču, ki ga ima v zakupu, trajne nasade ali gradi objekte brez soglasja lastnika.
5. OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NAJEMNIN (ZAKUPNIN) ZA ZEMLJIŠČA 20. člen Višina letnih najemnin in zakupnin je določena s cenikom najema ali zakupa zemljišč v lasti Občine Dobrovnik, ki ga potrdi občinski svet in se praviloma vsako leto poviša za indeks cen življenjskih potrebščin.
V primeru, da nastopi obveznost plačila davka na dodano vrednost, ga plača najemnik oziroma zakupnik.
21. člen Če najemodajalec odpove najemno razmerje zaradi dolžnosti vrnitve zemljišča v denacionalizacijskem postopku oziroma najemno razmerje preneha zaradi ugotovitve javne koristi, se najemniku vrne že plačana najemnina brez obresti za čas, ko zemljišča ne more več uporabljati.
6. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NAJEMNINE IN ZAKUPNINE
22. člen Najemnina ali zakupnina se obračunava enkrat letno. V primeru višjega zneska se lahko razdeli na največ 12. obrokov. Letna najemnina ali zakupnina se plačuje na podlagi izstavljenega računa Občine Dobrovnik.
7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 23. člen Vsi že začeti postopki oddaje zemljišč v najem ali zakup se izvedejo po določbah tega pravilnika.
24. člen Že sklenjene pogodbe o najemu ali zakupu nepremičnin ostanejo v veljavi do izteka najemnega oziroma zakupnega razmerja.
25. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Občine Dobrovnik.
Številka: 030-0001/2010-43/2013 Dobrovnik, dne: 06.11.2013
Župan - Polgarmester Marjan Kardinar, univ. dipl. inž. agr.
A Helyi Onkormanyzati Torveny (Uradni list RS, 94/07, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09 es 51/10 sz.) 29. cikke, a Koztarsasag es a Helyi Onkormanyzati Kozosseg Tenyleges Tulajdonarol szolo Torveny (Uradni list RS, 86/10 es 75/12 sz.), a Koztarsasag es a Helyi Onkormanyzati Kozosseg Tenyleges Tulajdonarol szolo Rendelet (Uradni list RS, 34/11, 42/12 es 24/13 sz.), valamint Dobronak Kozseg Statutuma (Uradni list RS, 35/07, 2/09 es 66/10) 16. cikke alapjan, Dobronak Kozseg Kozsegi Tanacsa 2013.11.06-an, 25. rendes ulesen, elfogadasra kerult a
SZABALYZAT DOBRONAK KOZSEG TULAJDONABAN LEVO FOLDTERULETEK BERBEADASAROL VAGY HASZONBERLETBE ADASAROL
1. ALTALANOS RENDELKEZESEK 1. cikkely Jelen Szabalyzattal (a tovabbiakban: szabalyzat) meghatarozasra kerul a Dobronak Kozseg tulajdonaban levo foldteruletek berbeadasarol vagy haszonberletbe adasarol szolo szerzodes megkotesi eljarasa es feltetelei, modja valamint mercei. A Dobronak Kozseg tulajdonaban levo epftesi telkek a Koztarsasag es a Helyi Onkormanyzati Kozosseg Tenyleges Tulajdonarol szolo Torvennyel es a Koztarsasag es a Helyi Onkormanyzati Kozosseg Tenyleges Tulajdonarol szolo Rendelettel osszhangban kerulnek berbeadasra. A Dobronak Kozseg tulajdonaban levo foldteruletek a Mezogazdasagi Foldteruletekrol szolo Torvennyel osszhangban kerulnek haszonberletbe adasra. A berbeadas es haszonberletbe adas dija a Dobronak Kozseg tulajdonaban levo foldteruletek berbeadasi es haszonberletbe adasi arjegyzek alapjan kerul meghatarozasra, amit a Dobronaki Kozsegi Tanacs erosft meg.
2. cikkely A Dobronak Kozseg tulajdonaban levo azon foldteruletek kerulnek berbeadasra vagy haszonberletbe adasra, amelyeket a kozseg ideiglenesen nem hasznal.
2. A FOLDTERULETEK BERBEADASANAK ELJARASA 3. cikkely A foldterulet kozvetlen szerzodes alapjan kerul berbeadasra, amennyiben a berbeadas utani elorelatott eves bevetel 10.000,00 euronal alacsonyabb, kulonben nyilvanos arveres vagy nyilvanos ajanlattetel modszere kerul alkalmazasra. Amennyiben a nyilvanos arveres vagy a nyilvanos ajanlattetel modszere sikertelennek bizonyul, akkor a foldterulet kozvetlen szerzodes alapjan kerulhet berbeadasra. 4. cikkely A foldterulet berbeadasi szandeka Dobronak Kozseg hivatalos honlapjan legalabb 15 nappal a nyilvanos arverezes, a nyilvanos ajanlattetel vagy a kozvetlen szerzode megkotese elott kerul
kozzetetelre.
5. cikkely A foldterulet berbevevesere vonatkozo aasos beadvanyokat a parcellaszam es a kataszteri kozseg szamaval, valamint a kataszteri terv fenymasolataval egyutt az Občina Dobrovnik, Dobrovnik 297, 9223 Dobrovnik timre kell a kerelmezoknek tovabMtani. A kerelmezo a berbevevesre vonatkozo beadvanyt a kozsegen is benyujthatja, megpedig szoban, jegyzokonyvbe vetellel.
6. cikkely A teljes beadvany alapjan a Kozsegi Hivatal illetekes alkalmazottja a kerelmezovel egyutt a foldteruletet terepen is megnezheti. 7. cikkely Amennyiben egy bizonyos foldterulet irant tobb kerelmezo erdeklodik, akkor a foldterulet nyilvanos arverezes vagy nyilvanos ajanlattetel alapjan kerul berbeadasra, de ebben az esetben a foldterulet aze a kerelmezoe lesz, aki a foldterulet negyzetmetereert magasabb ajanlatot tesz. A kikialtasi ar az arjegyzeki ar. Amennyiben egy bizonyos foldterulet irant tobb kerelmezo erdeklodik, akkor a haszonberletbe veveskor azok a kerelmezok reszesulnek elonyben, akik a Mezogazdasagi Foldteruletekrol Szolo Torvenyben vannak meghatarozva.
8. cikkely A Kozsegi Hivatal nyilvantartast vezet a Dobronak Kozseg tulajdonaban levo osszes foldteruletrol es azon foldteruletek berbeadasi szerzodeserol, amelyek a jelen Szabalyzat szerint berbeadasra kerulnek.
3. A FOLDTERULET BERBEVETELI SZERZODESENEK MEGKOTESE
9. cikkely A foldterulet berbeadasra vagy haszonberletbe adasra a foldterulet haszonberletbe adasarol szolo szerzodes megkotese alapjan kerul sor. A szerzodesnek tartalmaznia kell: • a foldteruletre vonatkozo anyakonyvi es kataszteri adatokat, • a foldterulet hasznalati szandekat, • a berleti dijat, • a berloviszony idotartamat, • a berleti dij fizetesenek modjat es a nem fizetesre vonatkozo szankciot, • a berloviszony megszakftasi modjat, valamint • az egyeb egymaskozti jogokat es a szerzodo felek kotelessegeit. 10. cikkely
berbeadasarol
vagy
A foldterulet berloje a foldteruletet nem adhatja ki alberlonek, illetve csak kivetelesen es azonos feltetelek mellett, mint amilyenek mellett berbe volt neki is adva, de csak kizarolag a berbeado elozetes frasos beleegyezesevel.
11. cikkely A berbeadasbol eredo viszony megszunik: • a szerzodesben meghatarozott idotartam elteltevel, • a berbeadasi szerzodes egyezmenyes megszunesevel, • barmelyik szerzodo fel Irasos felmondasaval, • amennyiben a berbeado felmondja a szerzodest, • amennyiben a berleti dij nem kerul torlesztesre a folyo evben, • amennyiben kozjo kerul megallapftasra.
12. cikkely Minden szerzodo fel frasban felmondhatja a szerzodest hat honapos felmondasi hataridovel.
13. cikkely A berbeado barmikor, felmondasi hatarido nelkul felmondhatja a szerzodest, amennyiben megallapftja, hogy: • fennall a foldterulet visszaadasi kotelessege a denacionalizacios eljarasban, illetve egyeb tenyleges jogi akadalyok leteznek, • a berlo a foldteruletet nem a berbeveteli szerzodesben meghatarozottak alapjan hasznalja, • a berlo nem torleszti a berleti dijat, • a berlo barmilyen modon megszegi a szerzodesben meghatarozottakat, • a foldteruletet kozjo miatt hasznalja.
14. cikkely A kozjo haszna akkor van kimutatva, amikor a foldterulet koz-infrastrukturalis es egyeb nyilvanos jellegu letesftmenyek hasznalatanak illetve epftesenek van szanva.
4. A MEZOGAZDASAGI FOLDTERULETEK HASZONBERLETBE ADASA 15. cikkely A Mezogazdasagi Foldteruletekrol szolo torvennyel osszhangban a haszonberletbe adas targyat a mezogazdasagi foldteruletek kepezik (a hozzatartozo letesftmenyekkel, keszulekekkel es a tobbeves ultetvenyekkel egyutt). A foldterulet haszonberletbe adasra a foldterulet haszonberletbe adasarol szolo szerzodes megkotese alapjan kerul sor. A mezogazdasagi foldterulet haszonberletbe adasarol (a tovabbiakban: haszonberleti szerzodes) szolo szerzodesnek tartalmaznia kell: • a foldteruletre vonatkozo anyakonyvi es kataszteri adatokat,
• a foldterulet hasznalati szandekat, • a haszonberleti dijat, • a haszonberloviszony idotartamat, • a haszonberleti dij fizetesenek modjat es a nem fizetesre vonatkozo szankciot, • a haszonberloviszony megszakftasi modjat, valamint • az egyeb egymaskozti jogokat es a szerzodo felek kotelessegeit.
16. cikkely A haszonberletbe veves idoszakanak meg kell felelnie a haszonberletbe adott foldterulethasznalati szandekanak es nem lehet rovidebb: • 25 evnel, amennyiben a terulet szoloskert, gyumolcsos vagy komlofoldkent lesz alkalmazva, • 15 evnel, amennyiben gyorsnovesu lomhullato ultetvenyek letrehozasara lesz alkalmazva, • 10 evnel, amennyiben egyeb celokra lesz alkalmazva. A haszonberbe ado a foldteruletet rovidebb idore is haszonberbe adhatja: • olyan szemelynek, amely a torveny szerint nem minosul parasztgazdanak, es olyan esetekben, • amikor a denacionalizacios torveny szabvanyai es egyeb elofrasok alapjan benyujtottak az ingatlan termeszetben torteno visszaadasanak koveteleset, • amikor a kommunalis v^zvezetek es keszulekek epftesekor vagy felujftasakor a kozseg karpotlas helyett azoknak, akiktol elvette a foldteruletet egyenerteku mezogazdasagi teruletet kmal fel.
17. cikkely A haszonberbe adasi szerzodes megegyezes alapjan barmikor megszunhetik. A haszonberbe adasi szerzodes megszunik akkor is, amikor a haszonberbe adott foldterulet megszunik mezogazdasagi foldteruletkent. 18. cikkely Dobronak Kozseg egyeb palyazati felteteleket is megjelenthet, mint pl.: • azt a feltetelt, hogy a jovobeni haszonberlo a foldteruleten sajat koltsegeire tavoHtsa el a bokrokat es az egyeb gazt; • felteteleket szabhat a hasznalat korlatozasara vonatkozoan a vonatkozo teruletrendezesi dokumentumok, a vizvedelmi terulet, a kulturalis orokseg megvedese es a termeszetvedelmi korlatozasok alapjan, valamint egyeb korlatozasokat; • a foldterulet haszonberletbe adasa elott a nagyobb teruleteket fel lehet aprozni, illetve a felaprozottakat ossze lehet hozni es Igy felkmalni a palyazati kurasban, amit a kozseg a kmalatban kulon feltuntet.
19. cikkely A haszonberletbe ado felmondhatja a szerzodest, amennyiben a haszonberlo: • nem a jo gazda elvei alapjan hasznalja foldteruletet; • a haszonberletbe vett foldteruletet a szerzodesben meghatarozottakkal ellentetben muveli meg;
• •
a haszonberleti szerzodessel ellentetben a foldteruletet al-haszonberletbe adja ki; a haszonberletbe ado figyelmezteteset kovetoen is a foldteruletet a szerzodesben meghatarozottakkal ellentetben muveli meg, illetve oly modon, hogy a haszonberletbe ado teruleten karokat okoz; • nem fizeti ki a haszonberleti dijat a fizetesi emlekezteto kezbesfteset kovetoen 15 napon belul; • amennyiben a haszonberletbe adott teruleten ultetvenyt rendez be vagy a tulajdonos beleegyezese nelkul letesftmenyeket epft.
5. A FOLDTERULETEK BERLETI MEGHATAROZASANAK ALAPJAI ES MERCEI
(HASZONBERLETI)
DMA
20. cikkely Az eves berleti es haszonberleti dij a Dobronak Kozseg tulajdonaban levo foldteruletek berleti es haszonberleti arjegyzekevel kerul meghatarozasra, amit a Kozsegi Tanacs erosft meg es evente a fogyasztasi cikkek araval parhuzamosan novekszik. Abban az esetben, amikor fennall a hozzaadott ertekado fizetesenek kotelezettsege, azt a berlo illetve a haszonberlo torleszti.
21. cikkely Amennyiben a berbeado megszunteti a berleti viszonyt a foldterulet visszaszolgaltatasa miatt a denacionalizacios eljarasban, illetve a berleti viszony egyeb kozerdeku megfontolasok miatt megszunik, akkor a berlonek megteritesre kerul a mar befizetett berleti dij, kamatmentesen arra az idore, amikor a foldet mar nem hasznalhatja
6. A BERLETI ES A HASZONBERLETI DM MEGHATAROZASANAK MERCEI
22. cikkely A berleti vagy a haszonberleti dij evente egyszer kerul elszamolasra. Nagyobb osszeg eseten legtobb 12 reszletben lehet torleszteni. Az eves berleti vagy a haszonberleti dijat a Dobronak Kozseg altal kiallitott szamla alapjan kell befizetni.
7. ATMENETI ES ZARO RENDELKEZESEK 23. cikkely A mar elkezdett berbeadasi vagy haszonberletbe adasi eljarasok jelen szabalyzattal osszhangban kerulnek megvalosMsra. 24. cikkely
A mar megkotott berbeadasi vagy haszonberletbe adasi szerzodesek a berlo vagy haszonberlo viszony lejartaig ervenyesek maradnak.
25. cikkely Jelen szabalyrendelet a Kozsegi Hivatalos Kozlonyben valo megjelenestol szamftott 15. napon lep hatalyba. Szam: 030-0001/2010-43/2013 Kelt.: 2013.11.06.
Župan - Polgarmester Marjan Kardinar, univ. dipl. inž. agr
