DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA I LENDAVA 1.sz. LENDVAI KÁI
Raziskovalna naloga
KO ŠE NI BILO MOBITELOV
Lendava, marec, 2007
DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA I LENDAVA 1.sz. LENDVAI KÁI
Pošta v Lendavi nekoč Posta valamikor Lendván
Mentorica: Erika Čivre Člani skupine: učenci 8. c-razreda
Lendava, marec, 2007 2
Člani skupine: 1. 2. 3. 4. 5.
Roki Györkös, 8.c, Laura Haklin, 8.c, Ţiva Majerič, 8.c, Vanesa Matjašec, 8.c in Aleks Smolkovič, 8.c
Slika 1: Mladi raziskovalci
3
Zahvala Člani skupine z mentorico se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izdelavi raziskovalne naloge. Posebej se zahvaljujemo gospe Aranki Rudaš za koristne in zelo zanimive informacije.
4
KAZALO VSEBINE 1 UVOD ..................................................................................................................................... 6 1.1 Utemeljitev izbrane teme ................................................................................................. 6 1.2 Uporabljene metode raziskovalnega dela ......................................................................... 6 1.3 Omejitve raziskave ........................................................................................................... 7 I TEORETIČNI DEL............................................................................................................... 8 2 ZGODOVINA SVETOVNE POŠTE ................................................................................... 8 2.1 Zgodovina pošte v Evropi ................................................................................................ 8 2.2 Ameriška pošta nekoč ...................................................................................................... 9 2.3 Poštnina ............................................................................................................................ 9 2.4 Pismo .............................................................................................................................. 10 2.5 Poštni ţigi ....................................................................................................................... 10 2.5.1 Razvoj poštnih ţigov na slovenskih tleh nekoč ...................................................... 11 2.6 Poštne znamke ................................................................................................................ 11 2.6.1 Prekmurska izdaja znamk........................................................................................ 12 2.7 Razglednice .................................................................................................................... 13 2.7.1 Prve razglednice v Evropi ....................................................................................... 13 2.7.2 Prve razglednice na Slovenskem ............................................................................. 13 3 LENDAVA NEKOČ IN DANES ....................................................................................... 15 3.1 Zgodovina Lendave na kratko ........................................................................................ 15 3.2 Lendava danes ................................................................................................................ 16 II EMPIRIČNI DEL .............................................................................................................. 17 4 RAZVOJ POŠTE V LENDAVI ......................................................................................... 17 4.1 Prva pošta v Lendavi ...................................................................................................... 17 4.2 Aranka Rudaš in lendavska pošta na drugi lokaciji ....................................................... 18 4.2.1 Telefon .................................................................................................................... 21 4.2.2 Teleprinter ............................................................................................................... 22 4.2.3 Pismonoše................................................................................................................ 23 4.2.4 Poštni kurirji ............................................................................................................ 25 4.2.5 Poštni ţigi in znamke .............................................................................................. 25 4.2.6 Hitra pošta ............................................................................................................... 26 4.2.7 Prevoz poštnih pošiljk ............................................................................................ 26 4.2.8 Poštni nabiralnik ...................................................................................................... 26 4.2.9 Tiskovine v Lendavi ................................................................................................ 26 4.2.10 Poštni ţigi in znamke v Lendavi ........................................................................... 27 4.3 Pošta v Lendavi na tretji lokaciji .................................................................................... 28 4.4 Zgodovina lendavskih razglednic................................................................................... 29 4.5 Pismo poslano iz Lendave .............................................................................................. 35 4.6 Mali rihtar – vaški bobnar .............................................................................................. 36 5 RAZISKAVA Z ANKETNIM VPRAŠALNIKOM ......................................................... 40 5.1 Potek raziskave in splošni podatki ................................................................................. 40 5.2 Rezultati ankete .............................................................................................................. 42 5.3 Ugotovitve raziskave ...................................................................................................... 47 SKLEP ..................................................................................................................................... 48 SEZNAM LITERATURE ..................................................................................................... 49 SEZNEM VIROV ................................................................................................................... 49 INFORMATORJI .................................................................................................................. 49 PRILOGE ............................................................................................................................... 50
5
1 UVOD
Odposlati pismo je danes nekaj preprostega in povsem vsakdanjega, da redko pomislimo, kako osupljivo storitev uporabljamo. Poštna sluţba dostavlja našo pošto vsepovsod po svetu. Potrebuje le nekaj dni in stroški niso veliki – ne glede na to, kako daleč potuje pismo. Vendar ni bilo vedno tako poceni in enostavno. Ko so v Angliji in Franciji uvedli poštno sluţbo, je bilo pošiljanje pisem po pošti drago razkošje, ki so si ga lahko privoščili le bogati. Poleg komunikacijskih sredstev so se poštne storitve v zadnjih letih izredno posodobile in poenostavile komunikacijo med ljudmi. Vendar ne gre pozabiti, kje se je vse začelo in kako je pošta delovala nekoč, nas je zanimala predvsem pošta v Lendavi nekoč. Glede na to, da na sredini 20. stoletja si vsi ljudje še niso mogli privoščiti hišnih telefonov, še manj pa mobitele, so bili ljudje v nekem smislu še bolj odvisni od pošte, če so ţeleli komunicirati s tistimi, ki jih niso srečevali vsak dan. Je pa tudi res, da so se zaradi tega ljudje več srečevali večinoma ob večerih in pogovarjali, posebej na vaseh, kar je imelo seveda tudi svoj čar. 1.1 Utemeljitev izbrane teme Ker je na temo »Pošta v Lendavi nekoč« zelo malo literature in napisanega ali objavljenega v medijih, smo se odločili, da predelamo temo na razvoj pošte v Lendavi. Omejili smo se na obdobje 20. stoletja, s poudarkom na leta po 2. svetovni vojni. Razvoj pošte v 19. stoletju smo le na kratko omenili za laţjo razumevanje celotnega koncepta razvoja. Najprej smo se v teoretičnem delu dotaknili zgodovine pošte na svetu, razglednic, pisem in ostalih poštnih stvari. Na kratko smo tudi predstavili Lendavo iz zgodovinskega vidika in Lendavo danes. Nato smo poiskali gradivo kot so stare lendavske razglednice, stara pisma, stari poštni ţigi Lendave, poštne znamke ipd. Vsa gradiva, razen nekaterih razglednic, ki smo jih kopirali iz knjige o Lendavi, so originalne in smo jih sami zbrali pri zbirateljih in posameznikih doma. 1.2 Uporabljene metode raziskovalnega dela V raziskovalni nalogi smo uporabili: metodo opisovanja (deskripcije) dejstev, metodo povzemanja (kompilacije) – povzeli smo stališča in mnenja različnih domačih in tujih avtorjev ter naših informatorjev, metodo primerjanja – primerjali smo spoznanja, stališča in sklepe anketirancev, domačih ter tujih avtorjev in naših informatorjev, metodo spraševanja – povzeli smo pripovedi starejših ljudi (informatorjev) in kvantitativno metodo raziskave – s pomočjo anketnega vprašalnika smo povzeli ugotovitve in zaznavanje anketirancev o pošti v Lendavi nekoč.
☼ Izmed 40 slik v nalogi (razen slike 4, 6, 8, 9, 22 in slike 28) so vse razglednice, pisma, ki so napisana, poštne znamke, poštni ţigi ipd., bodisi poslani iz Lendave ali v Lendavo, originalne od zasebnikov in ne kopirane iz knjig .
6
Pri nalogi nam je ogromno pomagala gospa Aranka Rudaš, ki je bila v Lendavi poštna usluţbenka od leta 1955 do leta 1989. S pristnim pripovedovanjem in slikami, ki nam jih je posodila, je ogromno pripomogla k izvirnosti naloge. Prisegali smo na pristne pripovedi in dejstva tudi ostalih. Gospod Štefan Toplak, strastni zbiratelj razglednic iz Lendave, nam je posodil stare originalne razglednice z motivom Lendave iz začetka 20. stoletja, ki so bile odposlane iz Lendave ali v Lendavo. Tudi s pomočjo vaških ljudi smo prišli do koristnih in pristnih informacij ter gradiva za našo nalogo. Z rezultati ankete smo ţeleli izvedeti, kako zadovoljni so bili ljudje s poštnimi storitvami nekoč in kako so z njimi zadovoljni danes, ter dobiti splošen vtis o pošti nekoč. S tem smo ţeleli priti do nekaterih sklepov in ugotovitev. Vsi odstavki, ki so označeni z rdečim simbolom »☼«, so še posebej izpostavljene zanimivosti. 1.3 Omejitve raziskave Edina omejitev pri raziskovalni nalogi je bila pomanjkanje literature na temo »Pošta v Lendavi nekoč«, vendar smo s pomočjo ustnih izpovedi in gradiva starejših ljudi dobili pristne in izvirne informacije.
7
I TEORETIČNI DEL 2 ZGODOVINA SVETOVNE POŠTE Lahko rečemo, da se zgodovina pošte začne z iznajdbo pisave, kar kaţe na našo neukrotljivo ţeljo po komuniciranju. Ţe od antike dalje poznamo pojme, kot so pismo, dostava in kurir. Če pogledamo še dalj nazaj v zgodovino, bomo videli, da so ţe v stari Mezopotamiji pisali pisma na glinene tablice. Gotovo pa je bilo laţje nositi sporočila napisana na papirusu, ki so ga uvedli Egipčani in ga je od njih prevzel ves antični svet. V antiki je bila nedvomno najbolj učinkovita in hitra pošta organizirana v starem Rimu, predvsem po zaslugi izvrstnih cest, ki so prepredale ves imperij (Leoni 2006, 22). Tudi Palada in Schmidt (1979, 11) pravita, da so prva pisma odšla na pot šest tisoč let pred našim štetjem, kajti od tedaj datirajo začetki civilizacij in prve pismenosti, a šele zadnjih sto petdeset let dela javna poštna sluţba, ki povezuje vse naseljene kraje na svetu. Prva poštna pisma so bila vklesana v kamen. Temu so sledile glinaste ploščice, koţa suţnjev, ţivalska koţa, lesene palice, svila, pergament, papirus in končno papir. Pisma so potovala peš, plavala so vzdolţ rek, se zibala na glavah inkovskih kurirjev ali pa se stiskala v pločevinastih kroglah (ţoge iz Mulena), ki so jih metali v Seno in tako dostavljali pisma v obkoljeni Pariz. Pisma so nosili kurirji na konjih in golobi na svojih hitrih hrbtih. Vozila so se v kočijah, na kolesih in kasneje na mnogo hitrejših motorjih, avtomobilih, avtobusih, vlakih, podzemnih ţeleznicah. Po vodi so plula v kanujih, na galejah, jadrnicah, parnikih in podmornicah. V zrak so se dvigala z letali, raketami in vesoljskimi ladjami. V času vojn so za prenos pisem pogosto uporabljali človekove ljubljence, mačke, pse in delfine. Med narodno osvobodilnim bojem so bili med našimi najiznajdljivejšimi in najzanesljivejšimi kurirji tudi pionirji. Kadar je bilo sporočilo oziroma ukaz zelo vaţen, potem je kurirja s sporočilom spremljal oboroţen vod partizanov. V 13. in 14. stoletju je bila izredno dobro organizirana poštna sluţba v ogromnem Dţingiskanovem mongolskem imperiju, kjer so bile ceste varovane in opremljene z rednimi postajami za zamenjavo in oskrbo konj (Leoni 2006, 22). 2.1 Zgodovina pošte v Evropi Francoski kralj Ludvik XI. je leta 1464 ustanovil prvo poštno sluţbo. Čez 50 let pa je kralj v Britaniji ustanovil sluţbo za dostavo kraljevih pisem. Naloga poštnih slov na konjih je bila izključno prenašanje kraljevih sporočil, vendar so prenašali tudi druga. Late 1581 je uradno začela delovati javna poštna sluţba. Poštni sli so bili počasni, pogosto so preveč pili in ob koncu 18. stoletja so jih nadomestile hitrejše poštne kočije. Te so imele postanke na poštnih postajah, kjer so zamenjali utrujene konje. Poštne kočije so potovale s podvojeno hitrostjo poštnih slov, ki so jih zamenjale. Na uro so prevozile razdaljo 17 kilometrov. Vendar njihove poti niso bile vedno brez zapletov; slabe ceste so povzročale zamude, večkrat so jih napadli cestni razbojniki in ukradli pošto. Pošiljanje pisma je bilo drago. Dostavo so zaračunali glede na oddaljenost. Če so poslali pismo naslovniku, ki je bil oddaljen 13 kilometrov, je bila poštnina tolikšna kot delavčeva celodnevna plača (Platt 2005, 23). V začetku so poštne zveze rabile izključno vladarskim potrebam, šele s širitvijo trgovine se je širil tudi javni promet. Na primer v Nemčiji in Avstriji je bila podeljena poštna organizacija v 8
fevd rodbini Thurn-Taxis (v Sloveniji rodbini Paar) in je bila šele leta 1726 poštna sluţba podrţavljena. Stoletja je bila kočija najhitrejše sredstvo za prevoz poštnih pošiljk, šele v zadnjih stoletjih so jo nadomestili vlak, letalo, telegraf, radio in telefon (Leoni 2006, 22). Vsaj do 19. stoletja je bil poklic kurirja zelo naporen in velikokrat tudi nevaren. V 17. stoletju in tudi še v 18. stoletju so poštne vozove pogosto napadali razbojniki, kajti s poštnim vozom so, poleg nekaj potnikov, potovali tudi različni dragoceni predmeti. Zato so bili kurirji oboroţeni in usposobljeni za obrambo pred napadalci. Nič ni smelo odloţiti odhoda poštne kočije in dostave pošiljke naslovniku: velikokrat je bilo celo premalo časa za počitek ali okrepčilo (Platt 2005, 22). 2.2 Ameriška pošta nekoč Večina ameriških kolonij (današnje ZDA) je ţe okoli leta 1700 imela organizirano poštno sluţbo. Ko so se naseljenci razpršili po celini, je dostavni čas postajal vse daljši. Posebne sluţbe hitre pošte so to skušale spremeniti. Najslavnejša je bila Pony Express, ki je povezovala drţavi Missouri in Kalifornijo. Kljub svoji slavi druţba ni nikoli obogatela in 18 mesecev po uvedbi električnega telegrafa so jezdeci ostali brez dela. Slavni jezdeci z Divjega zahoda so prenašali poštne pošiljke za kurirsko druţbo Pony Express. Zanjo sta delala tudi Calamity Jane (Martha Jane Cannary, 1852-1903) in Buffalo Bill (William Cody, 1846-1914), ki je imel komaj 15 let, ko je ţe raznašal pošto (Platt 2005, 23). Leoni (2006, 23) dodaja, da so v Bostonu leta 1639 pod vodstvom Richarda Fairbanksa odprli prvi poštni urad za angleške kolonije v Severni Ameriki. 2.3 Poštnina Sodobno poštnino so uvedli leta 1837 v Angliji. Rowland Hill (1795-1879) je dokazal, da dostava pisma stane skoraj enako, če ga pošljete le sosedu ali pa na drugi konec drţave. Za pismo je predlagal enotno ceno enega penija, ki se jo plača z nakupom znamke. Pred tem je bila povprečna cena šestkrat večja, naslovnik je moral ob prevzetju plačati poštarju dostavo. Hillova uvedba poštnine je bila zelo uspešna. Številčnost pošiljanja pisem po pošti je kmalu zniţala ceno storitev. Med prvimi sta sistem poštnine uvedli v Švici in Braziliji. Pošiljanje pisem v tujino je bila velika teţava do mednarodne poštne pogodbe leta 1878. Po njeni sklenitvi je bila za pismo, ki je potovalo v tujino, potrebna ena znamka ne glede na to, prek koliko deţel je potovalo. Ulični poštni nabiralniki se na začetku niso najbolje obnesli; Ljudje so skozi reţo vanje metali smeti, pogosto so se tja splazile miši in zglodale pošto (Platt 2005, 20). V Angliji so, za časa kraljice Viktorije, izdali prvo serijo poštnih znamk, s tem so uvedli enotno tarifo. Svetovna vojna je prinesla veliko nazadovanje pri prevozu poštnih pošiljk. Čeprav so na eni strani imeli nove tehnologije, kot je letalo, a ker so jih uporabljali predvsem v vojaške namene, so se na drugi strani vračali k tehnološko preprostejšim sredstvom, kot je kolo, predvsem pa za kolo niso trošimo dragocenega goriva. Vojna je prinesla še eno novost v poštnih uradih so zaposlili veliko ţensk, kajti moški so se borili na frontah (Leoni 2006, 23).
9
Danes, v telekomunikacijski dobi, je elektronska pošta ali e-mail, poleg faxa, najbolj razširjen sistem komuniciranja. Z elektronsko pošto prejme naslovnik poslane dokumente, fotografije in podobno gradivo skoraj sočasno (prava tam, 22). 2.4 Pismo Pismo je prvi poštni potnik in je ne glede na spreminjanje oblike in pomena skozi zgodovino ostal najpomembnejši potnik do danes. Mirno bi lahko rekli, če ne bi bilo pisma, ne bi bilo niti pošte. Pismo je vsako pisano sporočilo pa tudi drugačna pošiljka zaprta v ovoju določene velikosti. Ovoj mora biti tako zaprt, da je vsebina dobro zaščitena in da se je ne da izvleči niti poškodovati brez dobro opazne poškodbe. Tako najdemo v pismu razna obvestila ali sporočila, ki je lahko tudi samo ločilo na koncu stavka. Slavni Viktor Hugo kar ni in ni mogel pričakati odgovora zaloţnika o svojem prvem romanu in je v pismu narisal velik vprašaj. Od zaloţnika je kmalu dobil odgovor. Na listu papirja se je svetil klicaj, kar je pomenilo, da je knjiga dobra in da bo šlo v tisk (Palada in Schmidt 1979, 9). Najstarejša najdena pisma so glinene ploščice, popisane s klinopisom in vloţene v posebne ovitke iz gline. S kraljevega dvora so jih prenesli v Kapadokijo (današnja Turčija) trgovci in drugi zasebniki med 3000 in 1500 leti pred.n.št. Ta izredni zaklad je leta 1925 našel češki arheolog Berdich Hrozny Kültepi, kraju jugovzhodno od Ankare (Bračič 2007). Pismo ne sme biti teţje od dveh kilogramov, a seštevek dolţine, višine in širine ne sme presegati devetdeset centimetrov. Prav tako nobena od teh dimenzij ne sme biti večja od šestdeset centimetrov. Najobičajnejše pismo meri 23,5x12 centimetrov in je tanjše od pol centimetra (Palada in Schmidt 1979, 9). Kakršnokoli pošiljanje ţaljivih in zlonamernih obvestil je kaznivo celo z zaporom. Ko tisto, kar mislimo poslati kot pismo, spravimo v ovojnico in zalepimo, opremimo pismo s podatki pošiljatelja in napišemo ime, priimek in naslov tistega, kateremu je pismo namenjeno. Seveda ne pozabimo niti na številko pošte in hišno številko. Le s točnima naslovoma se pismo ne bo izgubilo, zlasti še, če se je naslovljenec medtem odselil ali celo umrl. Neizročeno pismo v tem primeru vrne pošta pošiljatelju (Palada in Schmidt 1979, 10). 2.5 Poštni žigi Poštni urad uporablja poštni ţig, da bi z njim predvsem potrdil prevzem poštne pošiljke. Z odhodnim poštnim ţigom je potrjen prevzem pošiljke od pošiljatelja v tistem poštnem uradu, ki pošiljko vnese v poštno omreţje, z dohodnim poštnim ţigom pa prevzem iz poštnega omreţja v tistem poštnem uradu, ki pošiljko preda naslovljencu. Poštni ţig se je pojavil prej kot poštna znamka. Njegov začetnik je sir general Henry Bishop (1605-1691) iz Anglije. Spodbudo zanj mu je dala pogosta graja počasnosti pošte, zato je ukazal na vsako pismo odtisniti datum prevzema. Takrat je bil večji poudarek na datumski kot na krajevni opredelitvi poštnega ţiga. Po uvedbi poštnih znamk v Veliki Britaniji leta 1840, so poštne ţige uporabljali še za ţigosanje poštnih znamk. S tem so razvrednotili znamke oziroma preprečili njihovo ponovno uporabo. Odtisi poštnih ţigov so lahko na samih poštnih pošiljkah, npr. na pismih, dopisnicah, razglednicah, ali na posebnih listinah v zvezi s takšnimi pošiljkami, npr. na sodnih pozivnicah itd., na katerih poštne znamke sicer niso v rabi, temveč je treba z odtisom poštnega ţiga tudi zdaj le potrditi. Na temeljnih poštnih ţigih so krajevne in/ali
10
časovne oznake, obstaja pa še dodatni poštni ţigi z drugimi informacijami. V starejši literaturi so ţig imenovali štampiljka, odtis kot štempelj, novejši pa za pripravo izraz pečatnik in za njegov odtis izraz ţig (Turk v Hozjan1997, 327). Ţig – uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom ali priprava zlasti s kovinskim negativom določenega znaka, navadno okrogle oblike (Bajec 1995, 1703).
☼ Nekdaj po pošti poslana pisma niso imela ovojnic, temveč je bilo treba liste zloţiti in jih na njihovem spoju opremiti s pečatom, ki ga je odtrgal šele končni prejemnik. Na takšnih pismih je bil torej na hrbtni strani pečat, oziroma odtis v rdečem vosku, na sprednji in hrbtni strani pa še ţig v črni ali kaki drugi barvi (Turk v Hozjan 1997, 327). 2.5.1 Razvoj poštnih žigov na slovenskih tleh nekoč1 1750 – na območju zdajšnje Republike Slovenije še niso uporabljali poštnih znamk. V habsburških deţelah so poštne ţige začeli uporabljati leta 1751. Seznam prvih desetih poštnih uradov, v katerih je dokumentirana uporaba poštnih ţigov (na območju zdajšnje RS): 1. Koper (Capo d'Istria) 1761, 2. Ljubljana (Laibach) 1785, 3. Idrija (Idria) 1793, 4. Kranj (Krainburg) 1795, 5. Maribor (Marburg) 1796, 6. Novo mesto (Neustadt) 1812, 7. Ptuj (Pettau) 1813, 8. Piran (Pirano) 1813, 9. Dravograd (Unterdrauburg) 1818 in 10. Celje (Cilli) 1821. Pozneje so poštne ţige uporabljali vsi tedanji uradi, teh pa je bilo ob koncu obravnavanega obdobja na območju naše drţave skoraj 50. 2.6 Poštne znamke Največji poštni izum je poštna znamka. Lahko ji rečemo tudi vozna karta za pismo. Niti ni tako stara in dolgo je trajalo, preden so si ljudje izmislili poštno znamko, ki je osvojila svet in na najenostavnejši način rešila problem plačevanja poštnine (Palada in Schmidt 1979, 18). Pred znamko so si ljudje pomagali na razne načine. Imeli so plačane kurirje. Kurirji so pobrali pošto v enem kraju in jo odnesli v drugega, niso pa je izročili, dokler naslovljenec ni poravnal poštnine. Kdor ni imel denarja, je ostal brez svojega pisma. Do danes je ostal običaj, da na pismo, ki ga znanec med potovanjem odnese k tvojim znancem, napišeš na mestu, kjer bi morala stati znamka »z dobroto«. Drugače pa je potrebno na vsako pismo nalepiti znamko. Če se znamka slabo prilepi in se odlepi, plača naslovljenec dvojno ceno. Če zaradi tega pisma noče sprejeti, ti ga pošta vrne in spet je potrebno plačati dvojno ceno. To je neke vrste kazen. 1
Povzeto po Turk v Hozjan (1997, 327-338).
11
Pred znamko so obstajali razni ţigi in grbi z okrašenimi začetnicami, ki so pričali, kdo je pošiljatelj in da je kurirju pristojbina ţe plačana. Medtem pa se je število pisem mnoţilo in rasla je potreba po uporabnejši rešitvi. Denarja seveda niso lepili na pisma, nepošteno pa bi tudi bilo, da bi za pisma plačevali naslovljenci, saj so bila pisma velikokrat samo prošnja, zahteva ali pa čestitka in tisti, ki jih je pošiljal na pot, bi moral plačati tudi stroške prenosa in dostave (Palada in Schmidt 1979, 18). Tako je Slovenec Lovrenc Košir (1804-1879) predloţil leta 1836 avstrijski upravi na Dunaju predlog za uvedbo poštne znamke kot potrdila o plačani poštnini. Čeprav je bil on idejni oče poštne znamke, je šele nekaj let kasneje uspelo Angleţu siru Rowlandu Hillu uvesti Pennyporto, sistem poštne vrednosti, ki bi se lepila na pismo. 10.1.1840 je bila izdana prva znamka. Prve znamke so bile v primerjavi z današnjimi preprostejše. Pravzaprav niso bile nič drugega kot potrdilo o plačani poštnini. Danes pa so najpopularnejši in najidealnejši reklamni pano, poleg tega pa tudi častno mesto za objavo česarkoli posebnega za vse narode. To so znamke, na katerih so upodobljeni vesoljski poleti ali pa reprodukcije velikih umetniških del. Teţko bi se bolj poljudno in enostavnejše seznanili s kakšno drţavo, saj je na znamkah upodobljeno prav vse, kar je značilno in pomembno za kak narod. Poleg ţe omenjenih umetnosti in znanosti, so na znamkah upodobljeni pomembni izumi, znane osebnosti pa tudi ţivali in rastline. Pri nastanku znamk so udeleţeni največji umetniki nekega naroda, katerega tudi znamka tako predstavi svetu (Palada in Schmidt 1979, 19). Znamke so ţe od rojstva pritegnile pozornost zbiralcev. Nekateri jih zbirajo in razvrščajo z veliko strastjo in skrbjo. Zbiranje znamk različnih drţav in različnih serij po tistem, kar je na njih, ter zbiranje nalepk, ţigov, dopisnic, pisemskih ovojnic, ter zlaganje in razvrščanje zbirk se imenuje filatelija, zbiralci pa filatelisti. Kraljica vseh znamk je ţe legendarna »Britanska Gvajana«, ki je najdraţja znamka na svetu. Zanimivo je, da pred leti poštni usluţbenci niso smeli zbirati znamk, kajti lahko bi s tujih pisem pobirali lepe in dragocene znamke. Nekateri so namreč zaradi te svoje strasti ostali brez dela (Palada in Schmidt 1979, 19).
Slika 2 in 3: Poštna znamka iz leta 1981 in leta 1977. Vir: Anonimno, osebna zbirka. 2.6.1 Prekmurska izdaja znamk Ko je sredi avgusta 1919 po osvoboditvi Prekmurja ljubljanska poštna direkcija prevzela od vojaške uprave poštne urade, so poštni uradniki tam našli poleg madţarskih še znamke, katere so navdušeni oficirji po ustnem ali pismenem nalogu oziroma odobritvi svojih komand v naglici prav primitivno pretiskali z ročno štampiljko v Beltincih z velikimi, okornimi črkami »SHS«, v Dobrovniku pa z napisom v treh vrstah »Preko-murje SHS«. Prva štampiljka je bila najbrţ izrezana iz velikega zamaška iz plute, v Dobrovniku pa je bila iz kavčuka. V Beltincih naj bi tako hrvaški časniki pretiskali v slabi modri barvi z ţigom iz zamaška vsaj 24 različnih 12
madţarskih znamk. Iz seznamov, ki so bili pri tem narejeni, naj bi bilo razvidno, da sta bili dve od teh znamk pretiskani samo v treh primerkih, največ je bilo pretiskov ene od znamk, in sicer kar 2450 komadov. V Dobrovniku pa naj bi pretiskali 32 frankovnih in 7 portovnih madţarskih znamk raznih izdaj in tudi od teh so nekatere pretiskali v različnih številkah (Hozjan 1997, 349). V Dobrovniku so bile madţarske znamke preţigosane s trivrstičnim napisom »Preko – murje SHS« šele v dneh od 21. do 22 avgusta 1919, in to na podlagi pisnega ukaza štaba Savske divizije. Znamke so bile v prometu le do 27. avgusta, ker je pošte v vzhodnem delu Prekmurja 28. avgusta prevzela zagrebška poštna uprava, ki je zavrnila dobrovniške pretiske znamk kot neveljavne. Sredi septembra so nato prešli vsi prekmurski poštni uradi pod pristojnost ljubljanskega poštnega ravnateljstva (prav tam, 349). 2.7 Razglednice Na nastanek in razvoj razglednic so vplivale številne okoliščine. Predvsem poštne razmere, razvoj fotografij in tiskarskih tehnik (izdelave), a tudi vedno bolj priljubljena turistična potovanja. Ljudje so si v zgodovini poiskali za komuniciranje in zbliţevanje številna pota. Ena takih so bile tiskane voščilnice (novoletne, boţične, za valentinovo ipd.) in posetnice, priloţene majhnim darilom. 2.7.1 Prve razglednice v Evropi Prvo razglednico na nemških tleh lahko datiramo z julijem 1870, prva ilustrirana francoska razglednica je bila izdana 18. septembra 1870, v povsem obkoljenem Parizu, angleška pošta pa je izdala prvo razglednico, z natisnjeno znamko, 1. oktobra 1870. Za potrebe ruskega trga je izdalo znano švedsko podjetje Granberg do leta 1917 številne razglednice ruskih mest. Madţarsko pa so od leta 1896 oskrbovali z razglednicami zahodni, predvsem nemški in avstrijski zaloţniki. Na Madţarskem so se tiskanja in izdaje razglednic lotili ob praznovanju tisočletne naselitve v tem prostoru, leta 1896. Madţarska pošta je tega leta izdala serijo milenijskih razglednic. V seriji pejsaţev so bile takrat izdane tudi razglednice s hrvaškimi in slavonskimi motivi, tudi razglednici Zagreba in Plitvičkih jezer. Avtor razglednic Zagreba, ki je izšla v Tiskarni v Pešti, nam ni znan. Tisto, ki predstavlja Plitvička jezera (Lacs de Plitvice), pa je narisal Karoly Cserma; natisnila jo je tiskarna Posner in sin (Galič 1997, 13). 2.7.2 Prve razglednice na Slovenskem Pomembno vlogo za nastanek razglednic so imeli pisemski listi s podobo kralja, natisnjeno na zgornji tretjini lista. Sredi 19. stoletja so se takšni pisemski listi pojavili tudi pri nas. V Sloveniji so bile v tem obdobju natisnjene le razglednice o turističnih krajih. Za predhodnico slovenskih razglednic lahko z gotovostjo štejemo kartico Rogaške Slatine, odposlane 2. septembra 1889. Na eni prvih znanih razglednic, narejenih po vzoru zgodnjih nemških razglednic, je prav tako motiv Rogaške Slatine; odposlana je bila 7. avgusta 1892. Očitno se je pisanje razglednic pri nas najprej začelo v zdraviliških krajih (Hozjan 1997, 382). Sredi leta 1892 je časnik Marburger Zeitung z velikim navdušenjem pisal o prvi razglednici Maribora, na kateri so bili naslikani panorama mesta, glavni trg in mestni trg. Po virih je bila
13
prva razglednica mesta odposlana šele leta 1896. Izdelana je bila kot barvna litografija, uvrstimo pa jo lahko med ličnejše in dekorativnejše razglednice. Večina do konca 1. svetovne vojne izdanih slovenskih barvnih razglednic je bila izdelana s črno-belo tehniko tiskanja knjig, pobarvali pa so jih z ročno barvanimi klišeji. V Mariboru, pa tudi v drugih mestih so v izdaji in tisku razglednic nekateri videli moţnost zasluţka, zato so jih tudi v Sloveniji izdajali v čedalje večjem številu. V tem zgodnjem obdobju so razglednice zagotovo imeli tudi Trst, Ljubljana, Celje in Kranj, saj je ta nova pridobitev povsod zbudila pozornost (Galič 1997, 14). Prva serija razglednic z upodobitvijo večjih Slovenskih krajev se je pojavila na začetku devetdesetih let 19. stoletja. Na razglednicah so upodobljeni do trije motivi posameznega kraja, dodatno okrašeni s cvetlično vinjeto, na nekaterih pa je natisnjen še mestni grb (Hozjan 1997, 382). Po mnenju uglednega jugoslovanskega zbiralca in raziskovalca fotografij Mirka Vernerja je načrte za prvo verodostojno datirano poštno razglednico na območju nekdanje Jugoslavije izdelal srbski geometer Petar Manojlovič konec leta 1870. Razglednico so naročili uredniki napredno usmerjenega literarnega lista Zmaj. Oktobra 1870 jo je natisnila dunajska tiskarna Wildheim – gre za črni bakrorez na rumeni podlagi (Galič 1997, 14).
☼
Slovenec Lovrenc Košir je pred več kot 100 leti predlagal enostavnejše plačevanje poštnih storitev, vendar njegovega predloga niso sprejeli. Uradno velja za izumitelja znamke Angleţ Rowland Hill, Košir pa je vse do svoje smrti zaman dokazoval, da je izumitelj poštne znamke on (Palada in Schmidt 1979, 19).
☼ Vse pošte sveta so povezane v Svetovno poštno zvezo, ki ima sedeţ v švicarskem Bernu (www.posta.si).
☼ Beseda »pošta« je nastala v 14. stoletju v Italiji in izvira iz latinskega izraza posita statio - stalna postaja (Bračič 2007).
☼ Poštni rog je zaščitni znak številnih poštnih organizacij. V poštnem prometu v preteklosti so postiljoni z njim naznanjali prihod na poštno postajo in sklicevali potnike pred odhodom kočije. Z različnimi melodijami so lahko napovedovali vrsto voţnje oziroma pošiljke in s tem zahtevo po obravnavi na postaji (Bračič 2007).
14
3 LENDAVA NEKOČ IN DANES 3.1 Zgodovina Lendave na kratko2 Lendava je zelo staro mesto. Prostor Lendave se omenja v rimskem času kot Halicanum. V času preseljevanja narodov se tu naselijo Slovani skupaj z Ogri, nato prostor Lendave zasedejo Franki, nekaj časa je lendavsko območje bilo vključeno v kneţevino Spodnjo Panonijo. Pojavi se ime mesta Lindauskirche (9.st.). Nato konec 11. stoletja Prekmurje vključijo v okvir Ogrske. Torej to je srednji vek in zgodovina Lendave se navezuje na plemiško druţino Hahold – Bánfi, ki so zgradili lendavski grad in širili posest, kar se vidi tudi iz starih listin. V 13., 14., in 15. stoletju se je pod gradom uspešno razvijalo mesto, mestna naselbina. V mestu Lendava se omenjajo obrtniki, vinogradniki. Dovoljeno je bilo imeti letni sejem, imeli so svojega sodnika in zdravnika. Lendava je doţivljala širjenje reformacije, evangeličanstva. Za Lendavo so bili hudi časi, ko so po 16. stoletju vdrli Turki (leta 1603 je padel vojak Hadik Mihael). V 17. stoletju, ko so Bánfijevi izumrli, so to posest dobili Eszterháziji. Zgodovina Lendave je vezana na Madţarsko. Do leta 1920 je Prekmurje, tudi Lendava, bila v okviru Avstro-ogrske. Po 1. svetovni vojni je Avstro-ogrska razpadla. Leta 1920 je mirovna konferenca v Trianonu določila, da Prekmurje odvzame Madţarski in jo priključijo kraljevini SHS, torej Jugoslaviji.
Slika 4: Dolnja Lendava na razglednici – grad, zdravstveni dom, drţavna razstava, Cesta Miklosa Hortyja III. na začetku 20. stoletja Vir: Galič (1997, 148).
2
Povzeto po Galič (1997, 23-35).
15
3.2 Lendava danes Lendava ima 800-letno tradicijo, njegovi zametki pa nas vodijo celo več stoletij v preteklost. Mesto Lendava je imelo stoletja pomembno vlogo, saj se razprostira ob prometnem cestnem vozlišču, kjer se stekajo ceste s severa in juga, vzhoda in zahoda. V rimskih časih je vodila tod znamenita jantarna pot, ki povezovala rimski imperij s Savario, Akvinikumom in drugimi mesti njenih provinc. Prometne ţile, ki so imele v preteklih stoletjih pomembno trgovsko povezovalno vlogo, so se vile od Prage do Zagreba, od Nagykanizse do Gradca, od Lendave do Ptuja in Celja (Kocon povzeto po Galič 1997, 7). Po vmesni nasilni spremembi geopolitičnega poloţaja v srednjeevropskem prostoru in po najnovejši spremembi sistemov vzhodnih drţavah je Lendava v novejšem času spet postala vozlišče pomembnih mednarodnih poti. To, da je dobilo mesto s komaj pet tisoč prebivalci novo vlogo in da je po osamosvojitvi Slovenije tudi v mednarodnem merilu zanj čedalje več zanimanja, je posledica odprtost meja. Za našo pokrajino so značilni kmetijska pridelava, kemična industrija in turizem. Druga značilnost je, da ţive v naši občini ob avtohtoni slovenski in madţarski narodni skupnosti v mirnem soţitju še pripadniki več kot dvanajstih drugih narodnih skupnosti. Vzajemni vplivi jezikov in kultur zaznamujejo in bogatijo vsakdan našega mesta. Bogata zgodovinska kultura spodbuja prebivalce Lendave k temu, da gradijo prestrukturirano in znova oţivljeno industrijo na trdnejših tleh, tako, ki temelji na vrednotah, na zgodovinski in etnološki tradiciji in tudi na naravnih danostih pokrajine (prav tam, 7).
Slika 5: Razglednica Lendave danes, 2007. Vir: Pošta Lendava.
16
II EMPIRIČNI DEL 4 RAZVOJ POŠTE V LENDAVI 4.1 Prva pošta v Lendavi3 Redna poštna sluţba (poštni urad) v Lendavi se je začela leta 1832, čeprav so ţe v 18. stoletju uporabljali poštni promet in imeli poštno postajo. Lokacije prve pošte v Lendavi je bila v zgradbi nasproti današnje pošte. Hišo so ţe porušili in zgradili nove poslovne prostore. Danes se tam nahaja tudi Razvojni javni sklad. Leta 1832 je E. Dervarics Lajos postal krajevni poštni uradnik, vodja pošte do 1872. Naslednik je bil Bayer József, od katerega je 1873 prevzel poštni urad Stein Antal. Leta 1893 so odprli poštno hranilnico in poslovanje s čeki. Od leta 1893 dalje so dnevno dobivali informacije o vrednosti delnic. Kot zanimivost naj omenimo, da se je od leta 1875 do leta 1895, torej v 20-ih letih, donos povečal iz 3.382 na 8284 takratnih forintov. V Lendavi je ţivelo dosti Ţidov, ki so se ukvarjali s podobnimi posli. Letna plača poštnega upravitelja je bila leta 1875 600ft, čez 20 let pa se je povečala na 1470 forintov. Uradniki pošte v Lendavi na koncu 19. stoletja so bili: Stein Antal, upravnik pošte, Kraus Juliska, poštna usluţbenka, Stein Iren, pomočnica ter Szabó János, pismonoša.
Slika 6: Poštna kočija/poštni furgon in mimoidoči pred gostilno Horváth v središču Lendave na začetku 20. stoletja. Vir: Galič (1997, 155).
3
Povzeto po Fúss in Pataky (1996, 83-84).
17
4.2 Aranka Rudaš in lendavska pošta na drugi lokaciji4 Vse, kar je opisano v tem poglavju, je povzeto po pripovedi gospe Rudaš Aranke (Slika 7), bivše poštne usluţbenke, ki je danes upokojena in ţivi v Lendavi s svojo druţino. Aranka je ena izmed ţensk, ki je svoje ţivljenje posvetila pošti kot odlična telegrafistka. Vendar pa je skozi 34 let njenega dela na pošti opravljala tudi druga dela, rada je priskočila na pomoč kolegicam in kolegom. Zelo ji je ugajalo tudi delo na blagajni, ker je bilo le-to odgovornejše. Na lendavski pošti se je zaposlila leta 1955 in tu je bila njena prva in zadnja sluţba. Je namreč domačinka in zanjo je bilo dokaj ugodno, da se je zaposlila na pošti. Sicer pa je Aranka izučena telegrafistka in to zelo dobra. Te umetnosti se je izučila na ljubljanski šoli ţe leta 1956. Večkrat se je udeleţila tekmovanja telegrafistk in velikokrat osvojila vidnejša mesta. Vse nadaljnje, kar je opisano v tem poglavju o lendavski pošti nekoč, z lokacijo kjer je danes sodišče, je povzetek pripovedovanja gospe Rudaš Aranke in njenega zaznavanja takratne pošte. Tudi nekatere slike so iz njenega druţinskega arhiva. Odstavki, označeni z rdečim
☼
simbolom » «, so še posebej poudarjene zanimivosti, ki se jih je ga. Aranka spomnila v zvezi z lendavsko pošto nekoč.
Slika 7: Aranka Rudaš leta 1984. Vir:osebna. »Ţivela sem in ţivim s pošto in to prav s to našo lendavsko enoto. Zelo sem navezana na rodno Lendavo. Tu sem se rodila in ţivela, tu sem delala in tu bi se rada upokojila. Sploh si ne morem predstavljati ţivljenja brez pošte.« je izjavila ga. Aranka leta 1984, za takratno Glasilo PPT delavcev Slovenije. 4
Povzeto po pripovedovanju ga. Aranke Rudaš, bivše poštne usluţbenke na lendavski pošti od 1995-1989, 2007.
18
V začetku 20. stoletja so prvotne lokacije lendavsko pošto preselili na Partizansko ulico (zgradba današnjega sodišča – slika 8). Omenjena ulica se je nekoč imenovala Horty Miklós útca II. Ţe takrat je bila pošta pod upravo pošte Murske Sobote, kamor spada še danes.
Slika 8: Pošta in okroţno sodišče okoli leta 1926. Vir: Galič (1997, 137).
Slika 9: Poslopje pošte, Kraljevskega notariata in Okroţnega sodišča v Lendavi okoli leta 1936. Vir: Galič (prav tam, 137). Pošta v Lendavi je imela za stranke dva okenca, na eni je bila blagajna, na drugi pa sprejem in oddaja poštnih pošiljk. Na pošti so imeli tudi dve ločeni telefonski govorilnici z dolgim pultom (kot na sliki 12) in na začetku 50–ih let z veliko kabli na tleh. Večinoma so na pošti delale ţenske, nekaj časa je z njimi delal tudi gospod Lebar Karcsi, pismonoše so bili vedno moški.
19
Poštni usluţbenci so morali do 70-ih let 20. stoletja nositi uniforme v sivi barvi (Slika 10). Delali so deljen delovni čas in sicer od 7h-13h in od 16h-19h. Pošiljke so bile različne vrste, navadne in priporočene, vrednostna pisma, voščilnice, telegrami, paketi in tiskovine (raznašali so časopise kot so Kmečki glas, Delo in Pomurski vestnik – slika 17). Ljudje so na pošto hodili večinoma dopoldan, ko so imeli tudi ostale opravke v mestu. Po drugi svetovni vojni so ljudje pošiljali veliko letalskih pisemskih pošiljk v Ameriko. Lendavčani, ki so imeli v tujini ţiveče sorodnike, so pogosto od njih prejemali pakete, posebej iz Amerike in Avstralije. Poštni usluţbenci so imeli včasih tudi opravka s strogo zaupnimi pošiljkami, ki so imele poseben namen. To so bile recimo vojaške pošiljke.
☼
Na lendavski pošti so okoli leta 1956 začeli prodajati tudi loterijske srečke in avtobusne karte.
☼ Do uvedbe telefona v domove ljudi, je bila lendavska pošta deţurna tudi ob nedeljah in praznikih med 9h in 12h dopoldne. Tako so prebivalci Lendave lahko uporabljali poštne storitve, predvsem pa telefon. Poleg tega so lahko tudi vzeli sobotni časopis, če ga niso ţeleli čakali do ponedeljka, kajti pismonoše v nedeljo niso delali.
Slika 10: Aranka Rudaš, poštna usluţbenka v sivi uniformi, pred poštno zgradbo v 60-ih letih 20. stoletja.
20
4.2.1 Telefon Pošta v Lendavi (Slika 11) je imela do leta 1976 eno telefonsko centralo za krajevne klice. Nekaj časa so vsi klici v Lendavi šli preko pošte Lendava. Naprava je bila sestavljena iz treh delov, iz katerih so visele ţice v parih. Ko je kdo klical na centralo, je okrogel moznik, podoben vtikaču (pogovorno »štift«), vrglo iz leţišča (napravo je delovala na principu elektromagneta) in na pošti so tako videli številko tistega, ki je klical. Vsak je imel svojo številko, recimo uprava Nafte Lendave je imela številko 075 in svojo vtičnico na razdelilni omarici. Z eno ţico so se javljali na telefon tako, da so vtikač porinili v vtičnico in se javili npr. »Pošta Lendava, prosim«, na drugi strani so rekli recimo »Nafta Lendava, prosim veţite me na Deţnikarno Lendava«.Tako so jih na pošti z drugim parom ţic preklopili na ţeleno linijo.
Slika 11: Aranka Rudaš z dvema praktikantkama na telefonski centrali leta 1974. Vir: Aranka Rudaš, osebna slika.
21
Slika 12: Anica iz Nove Gorice kliče svojo prijateljico Aranko v Lendavo iz telefonske govorilnice leta 1957 . Vir: Aranka Rudaš, osebna slika. Po letu 1976 so ljudje lahko direktno klicali s svojega domačega telefona (tisti, ki so ga imeli doma), ki je imel avtomatsko samodejno delujočo centralo. Tako klici več niso šli preko pošte. Tisti, ki so ţeleli klicati iz telefonskih govorilnic, so povedali telefonsko številko, na katero so ţeleli klicati in nato jih je poštni usluţbenec vezal. Kot je tudi iz slike 12 razvidno, telefonski aparat ni imel številk. 4.2.2 Teleprinter Teleprinter je bil v petdesetih letih 20. stoletja podoben pisalnemu stroju. Poleg na napravi so bile vse klicne telegrafske številke pošt (npr. Murska Sobota, Zagreb, Beograd). Če je bila linija prosta, je na napravi gorela rdeča luč. To je pomenilo, da so na pošti lahko napisali besedilo na napravi podobni pisalnemu stroju. Ko je prejemnik (pošta) sprejela telegram, je na napravi gorela zelena luč. Do leta 1974 so na telegrafsko tiskovino nalepili papir s sporočilom. Na telegrafskem papirju so bili zabeleţeni standardni podatki - od kod se je telegram pošiljal (npr. Lendava), številka telegrama, datum, uro in minuto, ko je bil telegram oddan. Na papirju, ki so ga zalepili na omenjen telegrafski papir, pa je bil napisan naslovnik, vsebina sporočila in pošiljatelj. Ko se je pošta v 70-ih letih preselila na današnjo lokacijo pošte, so v 80-ih letih 20. stoletja začeli uporabljati luksuzne telegrame, podobne današnjim.
22
4.2.3 Pismonoše Sprva pismonoše v Lendavi niso imele uniform, nakar so jih dobili od poštne uprave. Dobili so celotno uniformo, kapo, čevlje, zimski in deţni plašč, torbo. Do 70 – i let 20. stoletja so uporabljali kolo kot prevozno sredstvo, na prtljaţniku so imeli privezano pošiljke, ki so jih morali raznosit. Nato so razvaţali pošto z motornimi kolesi. Vsako jutro so šli na pošto po pošiljke in jih začeli raznašat na relaciji Lendava – Hotiza in Lendava – Pince. Pismonoše, ki so raznašale pošto v Lendavi, so jo dostavljali večinoma peš. Pozimi in ko je deţevalo, so bili velikokrat na koncu delovnega dneva premočeni in so se pogreli pri peči na drva na lendavski pošti.
☼
Tudi šolarji, ki so čakali avtobus na avtobusni postaji pred tedanjo pošto, so se pozimi večkrat zatekli k topli peči v pošto. Janez Gerenčer, lendavski pismonoša od leta 1964 Janez Gerenčer je raznašal pošto ţe od leta 1964 na lendavskem območju. Njegov oče je bil dostavljač, sestra pa je delala pri enoti za teleprinterjem. Prvih dvajset let njegovega dela na pošti je delal v širšem dostavnem okolišu. Več kot osem let se je v soncu, deţju in mrazu vozil s kolesom in kasneje z mopedom po oddaljenih okoliških vaseh. Sam je vedno rekel, da ga najbrţ v vsej širni okolici Lendave ni človeka, ki ga ne bi dobro poznal. Delo pismonoše pa ima tudi svoje slabe strani. Večkrat so ga napadli psi, enkrat pa je padel s kolesa in se huje poškodoval. Njegovega očeta je nekoč en pes tako oklal, da je imel trajne poškodbe. Najhuje pa se mu je zdelo slabo vreme. Velikokrat je bil premočen do koţe in zaradi oddaljenega terena, vetra ali snega se ni mogel niti preobleči. Vse to ga je stalo tudi zdravja, zato je kasneje širši dostavni okoliš zamenjal z oţjim. V 80-ih letih je torej dostavljal le v Lendavi, kar mu je ustrezalo, ker je ţivel v Dolgi vasi, ki je pravzaprav podaljšek samega mesta. Opravljal je le še krajše voţnje, kadar je bilo treba dostaviti telegram ali pa izprazniti nabiralnik. V devetdesetih letih, ko je bil ţe v pokoju, je ţal umrl. Vsi se ga spominjajo kot odličnega pismonoša in zelo prijetnega človeka.
Slika 13: Janez Gerenčer leta 1984 v prostorih današnje pošte Lendava. Vir: PPT novice (1984, 7).
23
Franc Bobovec, najstarejši lendavski pismonoša v 80 – ih letih 20. stoletja Delo pismonoše je lep poklic. Stalno so na poti, spoznavajo ljudi, navezujejo z njimi prijateljske stike in jim prinašajo dobre in ţal tudi slabe vesti.
Slika 14: Franc Bobovec, članek o najstarejši pismonoši v Lendavi leta 1984. Vir: PPT novice (1984, 7).
24
4.2.4 Poštni kurirji Vsako podjetje je imelo svojega kurirja, ki je vsako jutro šel na pošto po svoje pošiljke. Vsak je imel svoj poštni predal. Če je bila pošta priporočena, jih je v predalu čakalo obvestilo o prispeli priporočeni pošti, ki jo je nato lahko dvignil na okencu. Vsak predal je bil zaprt s ključem, ki ga je imel seveda tudi uporabljal lastnik.
☼ Fizične osebe, ki so dnevno prejemale 5 ali več pošiljk, so lahko najele svoj poštni predal. Poštni predal je imel na obeh straneh vratca na ključ (Slika 15). Na notranji strani so zjutraj poštni usluţbenci pošto zloţili po predalih. Na zunanji strani predala pa je stranka s svojim ključem lahko v času obratovanja pošte dvignila svojo pošto. Najemnino za poštne predale so plačevali enkrat letno.
Slika 15: Ključi poštnih predalov za poštne usluţbence iz leta 1974. Vir: Aranka Rudaš, osebna slika. 4.2.5 Poštni žigi in znamke Pisemske ovojnice so ročno ţigosali (Slika 16). Za prilepitev znamke na pisemsko ovojnico so uporabljali t.i. »frankirni stroj«.
Slika 16: Aranka Rudaš in ţigosanje poštnih dokumentov. Vir: Aranka Rudaš, osebna slika.
25
4.2.6 Hitra pošta V 50-ih letih so tudi v Lendavi uporabljali hitro pošto (t.i. Express pošto). Taka poštna pošiljka je potovala z ostalimi navadnimi pošiljkami na tedanjo glavno pošto v Mursko Soboto. Tam so izbrali pošto, ki je bila označena kot hitra pošta, in jo takoj raznosili do naslovnikov. 4.2.7 Prevoz poštnih pošiljk Do leta 1970 so za prevoz poštnih pošiljk do ţelezniške postaje v Lendavi za razvod pošiljk uporabljali konjske vprege. Gospa Nagy Kati je imela konja, s katerim je vsak dan ob isti uri šla na lendavsko pošto dvignit pošiljke. Vse pošiljke so bile komisijsko zaprte v vreče. Pismonoše so ji pomagali naloţiti na voz pakete pošiljk in en pismonoša je šel vedno z njo do ţelezniške postaje, kjer ji je pomagal pošiljke naloţit na vlak. Na vlaku so čakali druge pismonoše, tako imenovana špedicija, ki je skrbela za nadzor pošiljk do regijske pošte v Mursko Soboto. Ko je gospa Nagy umrla, je konjske vprege za prevoz poštnih pošiljk prevzel gospod Toplak, vendar so po letu 1970 za ta namen začeli uporabljat poštne furgone (poštne avtomobile). Ti so peljali pošto vsak dan v Mursko Soboto, kjer je bil glavni center za to regijo. Tu so pošto razvrstili in jo poslali dalje. Pozneje so za to uporabljali poštne tovornjake. 4.2.8 Poštni nabiralnik Vsaka večja vas je imela svoj poštni nabiralnik. Pismonoša je na koncu dneva moral pobrati pošto iz poštnih nabiralnikov na tistem območju, kjer je raznašal pošto.
☼ Iz Murske Sobote so uradniki znali nenajavljeno preverjati delo pismonoš v Lendavi in njeni okolici. Rano zjutraj so v nabiralnik vrgli t.i. kontrolno kartico. Če jo pismonoša na koncu dneva ni prinesel na lendavsko pošto z ostalimi pošiljkami, je pomenilo, da v vasi, kjer so vrgli kartico v nabiralnik, pismonoša ni pobral pošte. 4.2.9 Tiskovine v Lendavi Tudi v Lendavi so pismonoše raznašali časopise, kot so recimo Naše novine in Pomurski list (Slika 17). Na sliki 17 je prvi izvod slednjega, ki so ga tudi Lendavčani lahko prebirali.
Slika 17: Prva številka Pomurskega vestnika izdanega 19.1.1956 v Murski Soboti, raznašali so ga tudi v Lendavi. Vir: Knjiţnica Lendava, 2007.
26
4.2.10 Poštni žigi in znamke v Lendavi Na slikah od 18 do 21 so kronološko (od leta 1950 do danes) prikazani poštni ţigi in poštne znamke, ki so jih uporabljali v Lendavi. Vse omenjeno ni kopirano iz knjig, temveč je od posameznikov iz Lendave.
Slika 18: Poštni ţig in znamka l.1950; Vir: Toplak Štefan, osebna zbirka.
Slika 19: Poštni ţig in znamka 10.1.1978. Vir: Anonimno, osebna zbirka.
Slika 20: Poštni ţig in znamka 7.8.1981. Vir: Anonimno, osebna zbirka.
Slika 21: Poštni ţig in znamka v 21.stoletju. Vir: Pošta Lendava.
27
4.3 Pošta v Lendavi na tretji lokaciji Pošta je zamenjala svojo lokacijo iz Partizanske ulice na Trg Ljudske pravice 10, kjer je še danes. Otvoritev nove zgradbe pošte in Postaje Milice je bila ob proslavi občinskega praznika leta 1976.
Slika 22: Otvoritev nove zgradbe pošte leta 1976. Vir: Gornjec (1981, 66).
Slika 23: Lendavska pošta danes, 2007. Vir: Pošta Lendava.
28
4.4 Zgodovina lendavskih razglednic Razvoj Lendave v preteklosti je bil harmoničen in lahko trdimo, da Lendavo uvrščamo med mesta, v katerih je bilo izdajanje in tiskanje razglednic pristno ţe od samega začetka. Prva razglednica Lendave je bila objavljena pred več kot sto leti. Najstarejša razglednica Lendave (Slika 20), je bila natisnjena leta 1898 v Tiskarni WEIS L. in sin v Nagykanizsi, drugi natisi pa so bili (navedeno kronološko): razglednica Karolya Scheidernocha, ki je izšla na Dunaju leta 1899, publikacija Jenőja Szépa – izdaja razglednic Ernőja Balkányija – Lendava in Murska Sobota, Dolnja Lendava Ernesta Balkányija in Doljna Lendava Eleka Balkányija; izdaja razglednic Dolnje Lendave Istvána Szántoja – v zaloţbi Marice Sever in Dolnje Lendave, ki je izdelek Madţarskega urada za filme, d.d. Budimpešta-, razglednice studiev Foto Purač, Foto Weinstock, Tisk WS (1912), Razglednica Turulmadar (Sanjska ptica) Budimpešta, izdelek studia Foto Balkan in mnogi drugi. Balkányi Ernő je imel svojo lastno tiskarno v Lendavi, kjer je tiskal tudi lendavske razglednice (Galič 1997, 14).
Slika 24: Pečat fotografa, ki je tudi fotografiral slike na lendavskih razglednicah. Vir: Štefan Toplak, osebna zbirka. Najstarejša razglednica Lendave je iz leta 1898 z motivom Hotela Krona (Slika 25).
Slika 25: Panorama Dolnje Lendave leta 1898, najstarejša razglednica Lendave. Vir: Toplak Štefan, osebna zbirka. 29
Slika 26: Ozadje najstarejše razglednice/dopisnice, poslane leta 1900 iz Lendave. Vir: Štefan Toplak, osebna zbirka.
Slika 27: Stara razglednica/dopisnica iz začetka 20. stoletja. Vir: Štefan Toplak, osebna zbirka. Takšen tip razglednic (Sliki 26 in 27) je danes s strani zbiratelj še posebej zanimiv, saj ima na hrbtni strani celotno naslovno stran. Kasneje so naslovno stran razmejili na dva dela, pol za naslov in znamko in pol za pisno sporočilo. V preteklosti so pošiljatelji sporočilo zapisali na prvo stran razglednice pod sliko (Slika 25), ne pa na hrbtno, kot to počnemo danes. Alsólendava v madţarščini pomeni Dolnja Lendava (Toplak 2007). Lendava je ţe od zgodnjih začetkov uvrščena v Correspondenz - Karteke. Pošta je ţe tiste čase predpisala mere, napis in teţo razglednic in s tem nametala razvoju razglednic kar precej polen pod noge (Galič 1997, 13).
30
Bralec, ki vzame v roko knjigo fotografij o Lendavi (Pozdrav iz Dolnje Lendave), lahko občuduje najlepše lendavske bisere zgodovinskih obdobij, ki so jih s fotoaparati ujeli amaterski fotografi. Zanimanje za stare razglednice in dopisnice se je v preteklih letih po vsem svetu občutno povečalo. Fotografije, na katerih so ovekovečeni trenutki, vzdušje v mestu in druga sporočila preteklosti, zbirajo in skrbno hranijo tisoči zbiralcev razglednic in na stotine muzejev. Slika 28 prikazuje nekatere lendavske zgradbe iz preteklosti in lendavske gorice. Tudi v Lendavi imajo Društvo zbiralcev razglednic. Gospod Toplak, strasten zbiratelj razglednic v Lendavi, je rekel: »Razglednice nas učijo zgodovino, geografijo, kulturo in pedantnosti«.
Slika 28: Dolnja Lendava okoli leta 1930. Vir: Galič (1997, 149).
Vsebina nekaterih razglednic (Slika 30, 31, 32 in 33). Slika 30 je razglednica iz leta 1944. Sin piše svoji mami v Dolnjo Lendavo (Alsó Lendva) iz Győra na Madţarskem. Piše, da je srečno prispel ob šestih, in da se v redu počuti. Mesto Győr mu je zelo všeč. Pošilja tudi svoj naslov, kamor mu lahko pošlje pismo. Pošilja ji tudi veliko pozdravov. Na sliki 31 je razglednica Lendave, ki je bila poslana dijaku Joţetu iz Lendave v Zadar 12.4.1960. Pošiljateljica se mu zahvaljuje za pismo in mu tudi ţeli milosti polne velikonočne praznike. Prav lepo ga pozdravljajo in mu ţelijo veliko uspehov pri študiju. Sporoča mu tudi, da bo birma 10. julija. Na sliki 32 in 33 pošiljatelj piše domov (v Lendavo) leta 1960 in 1961 svoji ţeni in sinu in jima pošilja veliko pozdravov in poljubov iz Egipta, kamor je šel na teren delat.
31
Slika 29: Razlednica poslana v Dolnjo Lendavo leta 1924. Vir: Štefan Toplak., osebna zbirka.
Slika 30: Razglednica poslana iz Győra (Madţarska) v Lendavo leta 1944. Vir: Anonimno, osebna zbirka.
32
Slika 31: Razglednica poslana iz Lendave v Zadar leta 1960. Vir: Štefan Toplak, osebna zbirka.
Slika 32: Razglednica poslana iz Egipta v Lendavo leta 1960. Vir: Anonimno, osebna zbirka.
33
Slika 33: Razglednica poslana iz Egipta v Lendavo leta 1961. Vir: Anonimno, osebna zbirka.
Slika 34: Motiv razglednice iz Egipta leta 1961. Vir: Anonimno, osebna zbirka.
34
4.5 Pismo poslano iz Lendave
Slika 35: Pismo poslano iz Lendave v Argentino 28.3.1949. Vir: Anonimno, osebna zbirka. V pismu zgoraj moški, ki ţivi v Lendavi, piše v madţarščini pismo svoji nečakinji Blanki, ki ţivi v Argentini. Zahvaljuje se za pismo, ki ga je prejel od nje. Sprašuje tudi po njeni mami, njegovi sesti. Poleg pisma ji pošilja tudi svojo sliko. Sporoča ji tudi, da se njegova mama (torej Blankina babica, ki ţivi v Lendavi) dobro počuti in še vedno dobro i zgleda. Glavni namen pisma je, da sporoči svoji nečakinji in ostali druţini v Argentino, da se je 20. marca 1949 zaročil. Pravi, da se z zaročenko nameravata civilno poročiti na sredini aprila, cerkveno pa na začetku maja. Tudi zaročenka se zahvaljuje za njihove pozdrave in jim pošilja veliko poljubov. Pismo je Blanka prinesla nazaj v Lendavo leta 1997.
35
4.6 Mali rihtar – vaški bobnar5 Za opis malih rihtarjev (v nadaljevanju bobnarji) smo se odločili, da opišemo le-te v vasi Gaberje pri Lendavi, kajti tam smo dobili največ zanimivih informacij o tamkajšnjih vaških bobnarjih. Je pa tudi res, da imajo bobnarji po vseh vaseh enako funkcijo in podobne navade. V veliko pomoč nam je bila gospa Margarete Göncz, ki ţivi v Gaberju od rojstva in se še danes zelo ţivo spominja, kako so nekoč, pa tudi še danes, vaški bobnarji posredovali informacije vaščanom. Kar se je aktualnega dogajalo na vasi, so bobnarji (madţarsko »dobosok«) razglašali po vaseh. Uporabljali so star boben. Vsaka vas je izbrala svojega malega bobnarja. Najprej so hodili peš, potem pa so se vozili s kolesom. Pri vsaki peti hiši se je bobnar ustavil ter razglašal aktualne novice, ki so bile pomembne za vaščane. Razglašali so tisto, kar jim je bilo s strani vaškega ţupana naročeno, oziroma občine Lendava. Le-ta jim je vedno dal listek, na katerem je pisalo, kaj morajo povedati, oziroma »zbobnati« ljudem. Mali rihtarji so hodili okoli ob takem času, ko so bili vaščani večinoma doma. Na sliki 36 je razglas, ki ga je bobnar dobil od vaškega ţupana, ki ga je moral prebrati pri vsaki peti hiši. Na spodnjem razglasu obveščajo ljudi o cepljenju prašičev v Gaberju.
Slika 36: Razglas za cepljenje prašičev Gaberju pri Lendave iz leta 1948. Vir: Szarjas Géza, osebni arhiv. Najpogostejše teme, ki so jih bobnarji razglašali v Gaberju so: cepljenje svinj – meseca maja (Slika 36), cepljenje perutnine, cepljenje psov, cepljenje krav proti tuberkulozi, nevarnost poplave reke Mure, vaški sestanek, vaška veselica – predvsem gasilske veselice, sejem – Katalin vásár, delitev posestne pravice v gozdu –»facédula«–med novembrom in februarjemSlika37, vzdrţevanje vaške in poljske ceste (z vozovi – krave, konji; kdo pa ni imel te moţnosti, je fizično pomagal pri vzdrţevanju ceste),
5
Povzetek pripovedovanja gospe Margiarite Göncz iz Gaberja, 2007.
36
odmetavanje snega (vsak prebivalec vasi je dobil določeno razdaljo, na kateri je moral odmetati sneg, na relacija Lendava-Mursko Središče).
Slika 37: Razglas o deljenju posestne pravice v gozdu v Gaberju pri Lendavi leta 1949. Vir: Szarjas Géza, osebna arhiv. Če je bobnar razglašal zelo pomembno novico, so gospodarji morali tisti čas nujno ostati doma (na primer cepljenje prašičev), drugače so bili kaznovani. Slika 38 prikazuje, kako je nekoč bobnar razglašal obvestila vaščanom. Ko je razglašal recimo zelo pomembno obvestilo, recimo nevarnost poplave reke Mure (v Gaberju leta 1966) in nuja, da gredo moški na Muro utrjevat nasip, je obvestil vsako hišo posebej.
Slika 38: Razglašanje obvestil vaščanom v Gaberju pri Lendavi. Vir: Szarjas Géza, osebna slika.
37
☼
Kot ţe prej omenjeno, se je pri vsaki peti hiši ustavil in razglašal aktualna obvestila vaščanom (Slika 38). Ko so ga sosedje slišali, so ga prišli poslušat k ograji ali na cesto. Posebej mali otroci so ga bili veseli. Postavili so se na lesene ograje in ga z velikim zanimanjem poslušali in gledali. Ob takih priloţnostih so se vaščani obenem druţili in komentirali novico, ki jo je razglašal bobnar.
☼ Ko je bobnar vsako leto avgusta razglašal vaško (na primer gasilsko) veselico, so vaščani hodili za njim z vrčem vina in ga ponujali. Le-ta si je ţviţgal ali pel na glas od postaje do postaje. Ponavadi so bili bobnarji tudi glasbeniki. Včasih se je tudi zgodilo, da se je mali rihtar tako napil, da je padel v jarek in zaspal. Večkrat se je tudi ustavil pri kateri hiši, kjer so ga ponudili s pijačo, včasih pa tudi jedačo. Zjutraj so ga ponavadi ponudili s ţganjem (medico), popoldan pa z vinom (ponavadi rdeče vino – samorodni klinton – divja trta). Bobne je ponavadi pustil na ograji (Slika 40).
☼ V 70-ih letih 20. stoletja sta bila v neki vasi dva brata, ki sta skupaj hodila razglašat vaške novice z bobni. Eden je bral iz lista z obvestiom vaškega ţupana, ker drug ni vedel brati, drug pa je bobnal.
☼ Otroci so s to pesmico oponašali malega rihtarja, ustno izročilo: »Hirdettetik, hírdettetik, hogy elveszett a tík. Ki megtaláltatik, visszaadatik a Gyöngyösházi tik!« Prevod: »Razglas, razglas! Izgubila se je kokoš. Kdor jo najde, zlato kokoško prejme.«
Slika 39: Razglašanje obvestil vaščanom pred hišo. Vir: Szarjas Géza, osebna slika. 38
Bobne na sliki 40 so izdelali v Budimpešti na Madţarskem pred pribliţno stotimi leti. S temi bobni še dandanes v Gaberju bobnar razglaša vaške novice. V Gaberju ga je uporabljalo ţe več generacij. Take bobne so včasih uporabljali tudi kot glasbilo. Sedaj ga ima gospod Géza Szarjas. Bobni so ročno izdelani, platno, na katero se bobna, je iz pasjega usnja. Pas na bobnih so ţe menjali, saj se je zaradi njegove dolgoletne uporabe obrabil. Ko se je bobnar ustavil pri hiši na kozarček vina, je pustil bobne na ograji.
Slika 40: Bobni malih ritarov leta 1966. Vir: Margarete Göncz, slika iz druţinskega arhiva. Imena nekaterih malih rihtarjev, ki so bobnali v preteklosti v okoliških vaseh Lendave: Vida Franc, Horvat Franc, Muršič Štefan, Raduha Štefan in kot zadnji Szarjas Géza, ki še ţivi in občasno ob krajevnih praznikih bobna po vasi.
39
5 RAZISKAVA Z ANKETNIM VPRAŠALNIKOM 5.1 Potek raziskave in splošni podatki Namen raziskovalne naloge je bil podrobneje prikazali, kako so bili ljudje zadovoljni s poštnimi storitvami nekoč in za kakšne namene so le-te uporabljali, kam vse so pošiljali pošto in podobno. Vsa vprašanja so se nanašala na obdobje po 2. svetovni vojni, po letu 1945. V raziskave so imena anketirancev anonimna. Rezultate ankete smo komentirali in ponazorili z grafi in tabelami. Vzorec Ciljna skupina v raziskavi so bili ljudje, starejši od 60 let, kajti naša raziskovalna naloga se nanaša na obdobje po 2. svetovni vojni, torej po letu 1945. Graf 1 prikazuje sestavo vzorca raziskave. K sodelovanju smo povabili 35 potencialnih anketirancev, od katerih se je odzvalo 20. Graf 2 predstavlja starostno sestavo anketirancev, graf 3 pa izobrazbeno strukturo anketirancev.
Sestava vzorca raziskave
Število anketirancev
40 35 30 25 20 15
35 20
10 5 0 Vsi povabljeni
Respondenti
Graf 1: Sestava vzorca raziskave.
40
Starostna sestava anketirancev 70%
Odstotki
60% 50%
od 60 do 70
40% 30%
od 70 do 80
60%
od 80 do 90
20%
30%
10%
10%
0% od 60 do 70
od 70 do 80
od 80 do 90
Starost
Graf 2: Starostna sestava anketiranih.
Izobrazbena sestava anketiranih
100% 90% 80% 70% 60% Odstotki 50% 40% 30% 20% 10% 0%
20% magisterij/doktorat
30%
višja/visoka/univerzitetna srednja šola osnovna šola
50%
Graf 3: Izobrazbena struktura anketiranih.
Metoda zbiranja podatkov V raziskavi smo uporabili metodo anketiranja. Anketni vprašalnik (Priloga 2) vsebuje 12 vprašanj, 8 zaprtih in 4 odprta vprašanja. Vsako vprašanje so anketiranci lahko še dodatno komentirali. V raziskavi so imena anketiranih anonimna. Raziskava je potekala od novembra 2006 do marca 2007.
41
Metode analize Anketni vprašalniki so bili obdelani s programom Excel. Vsi rezultati iz tabel in grafov so pridobljeni iz omenjenega programa. 5.2 Rezultati ankete 1. Najprej smo ţeleli izvedeti kako pogosto so nekoč dobivali pošto. Iz strukturnega kroga je razvidno, da je največ anketirancev, tj. 10 (50%) prejemalo pošto 1 - krat tedensko. 5 anketirancev (25% ) je prejemalo pošto 2 – krat tedensko in ostalih 25% anketirancev pa 2 – krat mesečno.
Pogostost prejemanja poštnih pošte
100% 90% 80% 70% 60% Odstotki 50% 40% 30% 20% 10% 0%
25%
2 x mesečno
25%
2 x tedensko 1 x tedensko vsak dan
50%
Graf 4: Pogostost prejemanja pošte 2. Nato smo ţeleli izvedeti, kakšno vrsto pošte so najpogosteje prejemali in kakšno vrsto pošte so oni pošiljali. Vprašanje 2 in 3 iz anketnega vprašalnika (Pril.1)smo zdruţili v graf 5.
Vrsta prejete in poslane pošta 70%
Odstotki
60% 50% 40%
Prejeta pošta
30%
Poslana pošta
20% 10% 0% pisma
voščilnice
drugo
Vrsta pošte
Graf 5: Vrsta prejete in poslane pošte.
42
Izvedeli smo, da je največ anketirancev prejemalo pisma (55%). Iz grafa 5 je razvidno, da so anketiranci za 5% več pošiljali pisma kot prejemalo. 20% jih je prejemalo in pošiljalo pakete, ob določenih praznikih jih je 10% prejemalo in pošiljalo voščilnice in 10% razglednice. 5% je bilo takih, ki so prejemalo drugo pošto od naštetega. 4. Anketirance smo vprašali, kakšno prevozno sredstvo je uporabljal pismonoša. Kot prikazuje Graf 6, je 16 anketirancev (80%) potrdilo, da je pismonoša raznašal pošto s kolesom, 2 (10%) sta rekla, da je pismonoša hodil peš in 2 anketiranca (10%), da je pismonoša uporabljal motorno kolo, kar se ţe najbrţ navezuje na obdobje 70-ih let 20. stoletja.
Vrsta prevoznega sredstva
10%
100% 90% 80% 70% 60% Odstotki 50% 40% 30% 20% 10% 0%
poštna kočija motorno kolo
80%
kolo peš
10%
Graf 6: Vrsta prevoznega sredstva pismonoše. 5. Anketirance smo tudi vprašali, če se spomnijo še koga drugega, ki je prenašal informacije, poleg pismonoše. Iz grafa 7 je razvidno, da se največ anketiranih spomni bobnarjev, oziroma malih rihtarjev (40%). Bobnarje smo podrobneje opisali v poglavju 4.6. Ljudje so veliko informacij izvedeli tudi preko pogovorov s prijatelji in sosedi (30%). Tudi pri maši jih je duhovnik informiral s pomembnimi obvestili za vaščane(15%). 10% anketiranih pravi, da so veliko informacij izvedeli tudi od trgovk. Vrste prenosa informacij
10%
bobnar
5% 40%
15%
pogovori s prijatelji duhovnik pri maši trgovke
30%
vaški sluga
Graf 7: Vrste prenosa informacij.
43
6. 15 anketirancev (75%), ki so ţiveli na vasi, niso imeli nabiralnika do 50-ih let 20.stoletja. Pošto so nosili na lendavsko pošto.
Nabiralnik v vasi
100% 75%
80% Odstotki
ne da
60% 40%
25%
20% 0%
Graf 8: Nabiralnik na vasi.
7. Ţeleli smo tudi preveriti, kako zanesljiv je bil po njihovem mnenju prenos pošiljk nekoč. Največ anketirancev (45%) pravi, da je prenos pošiljk bil delno zanesljiv, veliko (40%) jih je mnenja, da je bil zanesljiv, le 10% anketirancev pa, da je bil zelo zanesljiv. Anketiranci pravijo, da v primeru, če niso prejeli pošto, ki bi jo morali, jo večinoma niso nikoli dobili. Zanesljivost prenosa poštnih pošiljk Število anketirancev Zelo zanesljiv 10% 2 Zanesljiv 40% 8 Delno zanesljiv 45% 9 Nezanesljiv 5% 1 Zelo nezanesljiv 0% 0 Skupaj 100% 20 Tabela 1: Zanesljivost prenosa poštnih pošiljk. Stopnja zanesljivosti
%
44
8. Največ anketirancev (40%) je povedalo, da so poštne storitve uporabljali 1 – krat mesečno, 25% 1 – krat tedensko, 15% 2 – krat mesečno, le 3 (15%) anketiranci pa so poštne storitve uporabljali le nekajkrat letno. Pogostost uporabe poštnih storitev
100% 90% 80% 70% 60% Odstotki 50% 40% 30% 20% 10% 0%
15% 20%
nekajkrat na leto 2 x mesečno
40%
1 x mesečno 1 x tedensko
25%
Graf 10: Pogostost uporabe poštnih storitev.
45
9. Anketirance smo tudi vprašali, v katere drţave so najpogosteje pošiljali pošto. Omenili so nekatere. Kot je iz grafa 11 razvidno, je največ (30%) anketiranih pošiljajo pošto v Argentino, v Avstralijo pa 20% anketiranih. 15% anketiranih je najpogosteje pošiljajo pošto v Nemčijo, Kanado in Francijo, le 5% pa v Švico. Francija
15%
Nemčija
15%
Kanada Argentina
Švica
5%
Avstralija Švica
20%
Avstralija
Nemčija Francija
30%
Argentina 15%
Kanada 0%
10%
20%
30%
40%
Graf 11: Drţave v katere so pošiljal pošto. 10. Za laţjo primerjavo smo ţeleli tudi izvedeti, kako zadovoljni so bili anketiranci s poštnimi storitvami nekoč, in kako zadovoljni so z njimi danes. Uporabljali smo 5 – stopenjsko lestvico (1 – zelo nezadovoljen, 2 – nezadovoljen, 3 – delno zadovoljen, 4 – zadovoljen, 5 – zelo zadovoljen). Iz grafa 12 je razvidno, da so danes s poštnimi storitvami bolj zadovoljni kot nekoč. Največje odstopanje je prav pri oceni »zelo zadovoljen«. Danes je kar 8 od 20 – ih anketiranih zelo zadovoljnih s poštnimi storitvami, medtem ko nekoč noben ni bil zelo zadovoljen. Je pa kar 50% anketiranih povedalo, da so bili s poštnimi storitvami nekoč zadovoljni. Enako število anketirancev (10%) je nezadovoljnih s poštnimi storitvami. Danes je manj ljudi zelo nezadovoljnih s poštnimi storitvami kot so bili nekoč.
100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0%
nekoč nekoč danes nekoč
nekoč danes
ol je n
lje n Ze lo
ne
za
ad
do v
ov o
lje n N ez
za do
vo
lje n vo
D el no
Za do
danes nekoč
danes
nekoč
vo l je do za Ze lo
danes
danes
n
Odstotki
Ocena zadovoljstva s poštnimi storitvami nekoč in danes
Ocena zadovoljstva
Graf 12: Ocena zadovoljstva s poštnimi storitvami nekoč in danes.
46
5.3 Ugotovitve raziskave Z rezultati ankete smo zadovoljni, saj nam dajejo generalno sliko o tem, kako je bilo s pošto nekoč v Lendavi. Čeprav tisti, ki so ţiveli na vasi (75% anketirancev), pošto niso dobivali vsak dan, so bili vseeno zadovoljni s poštnimi storitvami nekoč. Največ jih je pošto dobivalo 1 – krat tedensko. Vprašali smo jih tudi, kako pogosto so sami uporabljali poštne storitve. Največ (40% anketirancev) jih je uporabljalo 1 – krat mesečno, 25% 1 – tedensko itd. Večinoma so pošiljali pošiljke za osebne namene. Največ jih je prejemalo pisma, kar je razumljivo, saj v tistem času (obdobje po letu 1945) ljudje niso imeli telefonov in ostale novejše tehnologije (kot so recimo mobitel). Manj so dobivali razglednice in voščilnice. Tudi sami so največ pošiljali pisma, sledijo paketi, razglednice in voščilnice. Ljudje so dobivali tudi pakete. Ker je 2. svetovna vojna pustila velike posledice na kakovost ţivljenja ljudi, je veliko sorodnikov, ki so ţiveli v tujini, pošiljali pakete domov v Lendavo. Anketiranci so povedali, da so največ paketov dobivali iz Amerike in Avstralije. To potrjuje tudi dejstvo, da se je po 2. svetovni vojni največ Lendavčanov preselilo v Ameriko in Avstralijo. Zanimalo nas je tudi, kakšno prevozno sredstvo je uporabljal pismonoša. Povedali so, da je pismonoša na začetku raznašal pošto peš, potem je uporabljal kolo, v 70 – ih letih pa motorno kolo. Enako je pripovedovala tudi gospa Aranka Rudaš. Poleg pismonoš so ljudje pridobivali informacije v cerkvi od duhovnikov, v trgovini od trgovk, med pogovori s prijatelji in sosedi, od vaškega sluga in podobno. Po mnenju anketirancev je prenos poštnih pošiljk v preteklosti bil zanesljiv, čeprav se jim zdi danes še bolj zanesljiv. To je seveda razumljivo, kajti z razvojem telekomunikacijskih sredstev se je izboljšala tudi kakovost poštnih storitev. Na koncu ankete smo seveda ţeleli izvedeti tudi, kako so bili na splošno zadovoljni s poštnimi storitvami nekoč, in kako so z njimi zadovoljni danes. Iz grafa 11 je nazorno razvidno, da so ţe nekoč bili zadovoljni s storitvami pošte, čeprav so danes z njimi še bolj zadovoljni. Pomemben pa je tudi podatek, da so anketiranci danes manj nezadovoljni s pošto kot so bili nekoč. Eden od anketirancev nam je zaupal star pregovor: »Zeleni, zeleni bor, prosim takoj odgovor! «
47
SKLEP
Iz raziskovalne naloge je razvidno, kako se je v preteklosti razvijala pošta in kako je ljudem pomagala pri medsebojnem komuniciranju. Iz razpoloţljivih virov lahko razberemo, da je ţe v preteklosti pošta imela velik pomen za ljudi. V raziskovalni nalogi smo ţeleli kronološko prikazati razvoj pošte v Lendavi in kako je le-ta vplivala na ţivljenje ljudi. V zadnjih 50 – ih letih so se poštne storitve posodobile in velikokrat olajšale komuniciranje med ljudmi. Veliko koristnih informacij smo pridobili od starejših ljudi, ki so posredno ali neposredno bili v stiku z nekdanjo lendavsko pošto. Z veseljem so brskali med staro prispelo pošto in nam pripovedovali svoje spomine v zvezi s pošto v Lendavi nekoč. Zanimivo se jim je zdelo, da nas, kot mlade raziskovalce, zanima preteklost pošte. Ker svet doţivlja komunikacijsko revolucijo, ki temeljito spreminja druţbo, se sredstva obveščanja nepretrgano izboljšujejo. Količina informacij je vedno večja, dobra obveščenost je pomembna za vsako druţbo. Vendar je še vedno potrebno, da se ljudje med seboj pogovarjajo in delijo izkušnje, kajti osebni stik je še vedno najbolj pristna oblika komuniciranja. Lep pozdrav iz Lendave!
48
SEZNAM LITERATURE
1. Bajec, Anton. 1995. Slovar slovenskega knjiţnega jezika. Ljubljana: DZS. 2. Fúss, Nándor in Paraky Kálmán. 1996. Alsó – Lendva Nagykönyve (Velika knjiga Dolnje Lendave). Lendava: Madţarska narodnostna skupnost. 3. Galič, Štefan, Szúnyogh Sándor in dr.Tomka Miklós. Pozdrav iz Dolnje Lendave Mesto na razglednicah v letih 1898 do 1945. Lendava: Občina Lendava. 4. Gornjec, Joţe in drugi. 1981. Zbornik občine Lendava. Lendava: Občina Lendava. 5. Hozjan, Andrej. 1997. Pošta na Slovenskem. Maribor: Pošta Slovenije v Mariboru. 6. Krevel, Bezlaj Ljudmila. 2004. Pošta, telegraf in telefon. Ljubljana: Pošta Slovenije d.o.o. 7. Palada, Josip in Matjaţ Schmidt. 1979. Pošta. Ljubljana: Mladinska knjiga. 8. Platt, Richard. 2005. Komunikacijska sredstva od hieroglifov do hiperpovezav. Murska Sobota: Pomurska Zaloţba. 9. Leoni, Cristina. 2006. Komunikacijska sredstva – Od bobnov do telefona. SEZNEM VIROV 1. Bračič, Bojan. 2007. Pošta nekoč in danes. [Online]. Dostopno na: http://www.geaon.net/clanek.asp?ID=262 [22.3.2007]. 2. Radešček, Rado. 1984. Nisem mogel zapustiti poklica. PPT novice – glasilo PPT delavcev Slovenije. Številka 15, str.7. 3. Toplak, Štefan. 2007. Osebna zbirka originalnih lendavskih razglednic. Lendava. INFORMATORJI 1. Aranka Rudaš – bivša usluţbenka lendavske pošte, rojena leta 1936. 2. Margareta Göncz – gospodinja iz Gaberja, rojena 1948. 3. Štefana Toplak iz Lendave, rojen leta 1932. 4. Géza Szarjas - občan Gaberja, rojen leta 1951. 5. Franc Gerič – direktor Galerije na lendavskem gradu, rojen leta 1947.
49
PRILOGE PRILOGA 1: SEZNAM SLIK IN TABEL SEZNAM SLIK Slika 1: Mladi raziskovalci ......................................................................................................... 3 Slika 2 in 3: Poštna znamka iz leta 1981 in leta 1977. ............................................................. 12 Slika 4: Dolnja Lendava na razglednici – grad, zdravstveni dom, drţavna razstava, Cesta .... 15 Slika 5: Razglednica Lendave danes, 2007. ............................................................................. 16 Slika 6: Poštna kočija/poštni furgon in mimoidoči pred gostilno Horváth v središču Lendave na začetku 20. stoletja. ............................................................................................................. 17 Slika 7: Aranka Rudaš leta 1984……………………………………………………………...18 Slika 8: Pošta in okroţno sodišče okoli leta 1926. ................................................................... 19 Slika 9: Poslopje pošte, Kraljevskega notariata in Okroţnega sodišča v Lendavi okoli leta 1936. ......................................................................................................................................... 19 Slika 10: Aranka Rudaš, poštna usluţbenka v sivi uniformi, pred poštno zgradbo v 60-ih letih 20. stoletja. ............................................................................................................................... 20 Slika 11: Aranka Rudaš z dvema praktikantkama na telefonski centrali leta 1974. ............... 21 Slika 12: Anica iz Nove Gorice kliče svojo prijateljico Aranko v Lendavo iz telefonske govorilnice leta 1957 . .............................................................................................................. 22 Slika 13: Janez Gerenčer leta 1984 v prostorih današnje pošte Lendava. ................................ 23 Slika 14: Franc Bobovec, članek o najstarejši pismonoši v Lendavi leta 1984. ..................... 24 Slika 15: Ključi poštnih predalov za poštne usluţbence iz leta 1974. ..................................... 25 Slika 16: Aranka Rudaš in ţigosanje poštnih dokumentov. ..................................................... 25 Slika 17: Prva številka Pomurskega vestnika izdanega 19.1.1956 v Murski Soboti, raznašali so ga tudi v Lendavi. ................................................................................................................ 26 Slika 18: Poštni ţig in znamka l.1950 ...................................................................................... 27 Slika 19: Poštni ţig in znamka 10.1.1978……………………………………………………. 27 Slika 20: Poštni ţig in znamka 7.8.1981. ................................................................................ 27 Slika 21: Poštni ţig in znamka v 21.stoletju…………………………………………………. 27 Slika 22: Otvoritev nove zgradbe pošte leta 1976.................................................................... 28 Slika 23: Lendavska pošta danes, 2007. ................................................................................... 28 Slika 24: Pečat fotografa, ki je tudi fotografiral slike na lendavskih razglednicah. ................. 29 Slika 25: Panorama Dolnje Lendave leta 1898, najstarejša razglednica Lendave. .................. 29 Slika 26: Ozadje najstarejše razglednice/dopisnice, poslane leta 1900 iz Lendave. ................ 30 Slika 27: Stara razglednica/dopisnica iz začetka 20. stoletja. .................................................. 30 Slika 28: Dolnja Lendava okoli leta 1930. ............................................................................... 31 Slika 29: Razlednica poslana v Dolnjo Lendavo leta 1924. .................................................... 32 Slika 30: Razglednica poslana iz Győra (Madţarska) v Lendavo leta 1944. ........................... 32 Slika 31: Razglednica poslana iz Lendave v Zadar leta 1960. ................................................. 33 Slika 32: Razglednica poslana iz Egipta v Lendavo leta 1960. ............................................... 33 Slika 33: Razglednica poslana iz Egipta v Lendavo leta 1961. ............................................... 34 Slika 34: Motiv razglednice iz Egipta leta 1961. ..................................................................... 34 Slika 35: Pismo poslano iz Lendave v Argentino 28.3.1949. .................................................. 35 Slika 36: Razglas za cepljenje prašičev Gaberju pri Lendave iz leta 1948. ............................ 36 Slika 37: Razglas o deljenju posestne pravice v gozdu v Gaberju pri Lendavi leta 1949....... 37 Slika 38: Razglašanje obvestil vaščanom v Gaberju pri Lendavi. .......................................... 37
50
Slika 39: Razglašanje obvestil vaščanom pred hišo. ................................................................ 38 Slika 40: Bobni malih ritarov leta 1966. .................................................................................. 39
SEZNAM GRAFIKONOV
Graf 1: Sestava vzorca raziskave. ............................................................................................ 40 Graf 2: Starostna sestava anketiranih. ...................................................................................... 41 Graf 3: Izobrazbena struktura anketiranih. ............................................................................... 41 Graf 4: Pogostost prejemanja pošte .......................................................................................... 42 Graf 5: Vrsta prejete in poslane pošte. ..................................................................................... 42 Graf 6: Vrsta prevoznega sredstva pismonoše. ........................................................................ 43 Graf 7: Vrste prenosa informacij. ............................................................................................. 43 Graf 8: Nabiralnik na vasi. ....................................................................................................... 44 Graf 10: Pogostost uporabe poštnih storitev. ........................................................................... 45 Graf 11: Drţave v katere so pošiljal pošto. ............................................................................. 46 Graf 12: Ocena zadovoljstva s poštnimi storitvami nekoč in danes. ....................................... 46
SEZNAM TABEL Tabela 1: Zanesljivost prenosa poštnih pošiljk. ....................................................................... 44
51
PRILOGA 2: ANKETNI VPRAŠALNIK Pozdravljeni! Smo učenci 8.c razreda Dvojezične osnovne šole I Lendava in izvajamo raziskovalno nalogo z naslovom »Ko še ni bilo mobitelov, oziroma Pošta v Lendavi nekoč«. Vsa vprašanja se nanašajo na obdobje po 2. svetovni vojni (po letu 1945). Vsak odgovor lahko še dodatno komentirate. Vaši odgovori bodo nam pripomogli k boljšemu poznavanju poštnih storitev nekoč in kvalitetni izdelavi naloge. Anketni vprašalnik je anonimen. 1. Kako pogosto ste nekoč dobivali pošto? a) vsak dan b) 1-krat tedensko c) 2-krat tedensko d) nikoli e) drugo:___________________ 2. Kaj ste ponavadi dobivali preko pošte? a) pisma b) pakete c) voščilnice d) razglednice e) drugo:____________________ 3. Kaj ste ponavadi vi pošiljali preko pošte? f) g) h) i) j)
pisma pakete voščilnice razglednice drugo:____________________
4. Kakšno prevozno sredstvo je uporabljal pismonoša? a) kolo b) motorno kolo c) poštno kočijo d) drugo:____________________ 5. Kdo je še poleg pismonoše v mestu ali na vasi prenašal informacije? ___________________________________________ 6. Če ste ţiveli na vasi, ali ste imeli nabiralnik? ___________________________________________
52
7. Kako zanesljiv je bil po vašem mnenju prenos poštnih pošiljk? a) b) c) d) e)
1 – zelo nezanesljiv 2 – nezanesljiv 3 – delno zanesljiv 4 – zanesljiv 5 – zelo zanesljiv
8. Kako pogosto ste uporabljali poštne storitve? a) b) c) d) e)
1 – krat tedensko 1 – krat mesečno nekajkrat na leto nikoli drugo:_____________________
9. V katere drţave ste najpogosteje pošiljali pošto? ________________________________________________________ 10. Označite z X, kako ste bili zadovoljni s poštnimi storitvami nekoč in kako ste zadovoljni z njimi danes? NEKOČ
Ocena zadovoljstva 1 – zelo nezadovoljen 2 – nezadovoljen 3 – delno zadovoljen 4 – zadovoljen 5 - nezadovoljen
DANES
11. Starost ____________ 12. Izobrazba a) b) c) d) e)
osnovna šola srednja šola višja/visoka/univerzitetna magisterij/doktorat drugo
Hvala za Vaše sodelovanje!
53
