BO
RN
O
UP
OR A
ČASOPISNE ROTACIJE
TE
UVOD
1
IN
Tiskarske rotacije delimo glede na namen uporabe: • komercialni tisk (akcidenčni tisk heat set) • časopisni tisk (cold set) • tisk embalaže • tisk neskončnih obrazcev, etiket
ZA
Tisk na zvitke se razlikuje od tiska na pole: • konfiguracija tiskovnega člena • barvilni sistem • transportni sistem tiskovnega materiala
SA
MO
Prednosti rotacijskega tiska: • enostavnejši transport tiskovnega materiala • višje hitrosti tiska: tisk na pole (~ 4 m/s) tisk iz zvitka (~ 15 m/s)
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
2
UVOD
BO
RAZVOJ ROTACIJSKEGA OFSETNEGA TISKA
OR A
L. 1912 je Hermann skupaj z lastnikom podjetja Felix Böttcher v Leipzigu izdelal prvo ofsetno rotacijo – Univerzal.
O
UP
• tiskanje na papir v zvitku širine 70 cm • hitrost 8000 odtisov/uro • tisk po načelu guma-guma
RN
Prvi rotacijski ofsetni stroj na svetu zasnovan na Hermannovem patentu - Universal.
TE
UVOD
3
RAZVOJ ČASOPISNEGA TISKA
IN
V 19. stoletju prve rotacije, do 80. let prevladuje tehnika knjigotiska. Sledi prehod iz knjigotiska v ofsetni tisk.
ZA
Uvajanje flekso ČT – predvsem Italija in ZDA (TB – na osnovi nafte: mineralno olje + saje, nadomestili s flekso TB na vodni osnovi).
SA
MO
Uvajanje ofsetnih rotacij – danes prevladujoča tehnologija za tisk časopisov – preko 90 % tiska časopisov. Pomembnejši proizvajalci rotacij za ČT so: • MAN Roland - Nemčija • KBA - Nemčija • GOSS - ZDA • TKS – Japonska • WIFAG – Švica 4
UVOD
BO
ZAKAJ STANDARDIZACIJA NA PODROČJU ČASOPISNEGA TISKA?
Razlogi: • zahteva - visoka hitrost • tolerančni prag velik (kakovost odtisa) • velika ekonomska moč časopisnih hiš
5
ZA
IN
TE
RN
O
UP
Značilnost ofsetnih rotacij za časopisni tisk: • ni sušenja – sušilne enote • Cold set tehnologija – samo penetracija • dolgotrajen proces vsidranja TB
OR A
Področje ČT je razvojno zelo intenzivno (prva uvedba CTP). Časopisna hiša 60 – 80 % dohodka zasluži z oglaševanjem, ne s prodajo.
SA
MO
TISKOVNI ČLENI ČASOPISNIH ROTACIJ
6
RN
O
UP
OR A
Tiskovni členi pri časopisnih in splošno ofsetnih rotacijah.
BO
TISKOVNI ČLENI ČASOPISNIH ROTACIJ
7
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
TE
TISKOVNI ČLENI ČASOPISNIH ROTACIJ
Horizontalna postavitev gumi / gumi valj – oblika loka, U in H
Da bi znižali višino so uvedli U-tip tiskovnih členov, nato pa združili lok- in U- tip, ter dobili novo obliko, znano kot H.
SA
MO
ZA
IN
Tiskovni členi so postavljeni eden nad drugega
H postavitev je tudi odprtejša – lažji dostop do tiskovnih členov.
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
8
TISKOVNI ČLENI ČASOPISNIH ROTACIJ
BO
Horizontalna postavitev gumi / gumi valj – oblika Y
OR A
Poenostavljena oblika tri-četrt – satelitskega sistema. Nima posebnega tiskovnega valja ampak gumi valji medsebojno služijo eden drugemu kot tiskovni valji – ustvarjajo tiskovni tlak.
O
UP
Tisk 3/0 – tretja barva je tiskana po načinu di-litho process – iz plošče neposredno na papir.
RN
…. tisk spot barve.
9
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
TE
TISKOVNI ČLENI ČASOPISNIH ROTACIJ
IN
Tri-četrt satelitski sistem
MO
ZA
Razvili so ga v ZDA, za barvni tisk na predhodno tiskanem substratu. Ima tri pare valjev (ploščni, gumi) razporejene okoli tiskovnega valja. Eden od parov valjev lahko spremeni smer vrtenja.
SA
Možnosti tiska so: 3/0 in 2/1.
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
10
TISKOVNI ČLENI ČASOPISNIH ROTACIJ Satelitska postavitev
UP
OR A
BO
Ugodna za doseganje boljšega skladja in manjših dimenzionalnih sprememb papirja. Navadno so 4 gumi valji razporejeni okoli tiskovnega valja.
Satelitska geometrija tiskovnega člena - 4 barvni, obojestranski tisk
RN
O
Satelit z 9 valji.
11
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
IN
Satelitni dvojček
TE
TISKOVNI ČLENI ČASOPISNIH ROTACIJ
Sistem je bil razvit za tisk 4/4 tiska brez ˝fan-out˝ efekta – dimenzionalna nestabilnost papirnega traku.
SA
MO
ZA
Večinoma je uveljavljen v Evropi, ZDA, Aziji in Avstraliji.
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
12
TISKOVNI ČLENI ČASOPISNIH ROTACIJ
BO
Prilagodljiv satelitski sistem (Combi Satellite)
OR A
Sistem s štirimi pari valjev pozicioniranih okoli tiskovnega valja večja fleksibilnost barvnega tiska.
RN
O
Možnost obojesmernega vrtenja valjev.
UP
Lahko deluje kot: • satelit ali • gumi – gumi valj
13
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
IN
Štiri-etažna enota
TE
TISKOVNI ČLENI ČASOPISNIH ROTACIJ
ZA
Razvili so jih okoli leta 1980. Predstavljajo najbolj enostavno možnost za Izvedbo štiri barvnega obojestranskega tiska 4/4 v enem prehodu. Dve možnosti postavitve:
SA
MO
• 4 etažna enota sestavljena iz 2 H tiskovnih enot (H enota sestavljena iz lok in U oblike) • 4 etažna enota sestavljena iz 4 lok vrst tiskovnih enot postavljenih ena nad drugo
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
14
UP
OR A
BO
TISKOVNI ČLENI ČASOPISNIH ROTACIJ
RN
O
Shematski prikaz delovanja ofsetne rotacije za časopisni tisk.
15
TE
TISKOVNI ČLENI ČASOPISNIH ROTACIJ
SA
MO
ZA
IN
Način tiska je odvisen od postavitve tiskovnih členov oz. tiskarske konfiguracije (oblika H, Y, I ali U). Določiti moramo: Ø ali se bo tiskalo po obeh ali samo po eni strani zvitka in Ø s koliko ter katerimi barvami.
Načini vodenja skozi tiskovne člene glede na željen rezultat.
16
BO
RN
O
UP
OR A
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ – RAZLIKE S KLASIČNIMI
17
IN
Vlažilni sistemi
TE
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
ZA
Ni alkoholnega ali slojnega vlaženja – je brezalkoholno vlaženje. Pri časopisnem tisku velik problem predstavlja prašenje onesnaževanje VR – zato uporaba nekontaktnega vlaženja.
SA
MO
Na začetku je prevladovalo krtačno vlaženje: 1. krtača potopljena v VR 2. krtača v kontaktu z vlažilnim valjem 3. spiralni valj v obliki ˝turbo˝ vlažilne enote 4. jet-spray vlažilni sistemi (danes najbolj uporabljeni)
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
18
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
BO
Vlažilni sistemi
UP
OR A
Brezkontaktno – krtačno vlaženje, krtača pobira VR in brizga kapljice naprej v sistem. Količino VR variiramo s spreminjanjem hitrosti vrtenja.
RN
O
• včasih dolge ščetine in manjše hitrosti vrtenja • danes so bolj v uporabi kratke ščetine in višje hitrosti vrtenja 19
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
Na valju so montirane nekakšne izboklinice – CF sila omogoči oblikovanje kapljice in nato ˝izstrelitev˝ na ploščni valj.
SA
MO
ZA
IN
Vlažilni sistemi
TE
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
20
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
BO
Barvilni sistemi Število barvilnih valjev je manjše kot 10 – niz. Niso prilagojeni za dovajanje večjih količin TB.
RN
O
UP
OR A
Oblike barvilnih sistemov: • anilox barvni sistem • z odjemalnim valjem in strgalom • z oscilajočim nožem
21
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
TE
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
SA
MO
ZA
IN
Barvilni sistemi – z Anilox valjem
Barvilni sistemi srednje velikosti.
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
22
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
O
UP
OR A
BO
Z odjemalnim valjem in strgalom (pick up roller and scarper blade)
RN
Najdaljši barvilni sistemi. 23
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
TE
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
SA
MO
ZA
IN
Z odjemalnim valjem in strgalom (pick up roller and scarper blade)
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
Najdaljši barvilni sistemi.
24
POSEBNOSTI ČASOPISNIH ROTACIJ
UP
OR A
BO
Z oscilajočim nožem (oscillating doctor blade)
RN
O
Najkrajši barvilni sistem.
25
Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
ZA
IN
TE
Colorman in Geoman – MAN Roland
SA
MO
Sistem Dyna Change: • menjava plošč na način – on the fly DynaPlate • menjava barv s sistemom DynaColor • dinamično spreminjanje števila strani z DynaPage
26
DODELAVA Konfiguracija 2:3:3
UP
OR A
BO
Konfiguracija 2:5:5
LITERATURE
27
TE
RN
O
Konfiguracija 4:7:7
SA
MO
ZA
IN
HORVATIĆ, S. Tiskarske rotacije i roto-tisak. Rijeka: Adamić, 2004, str. 183, 232, 324, 382, 417, 479. PAASCH; U. Informationen verbreiten : Medien gestalten und herstellen. 2., erweiterte und aktualisierte Aufl. Itzehoe: Beruf+Schule, 2004. str. 351, 366, 367 [JOHANSSON, K., LUNDBERG, P., RYBERG, R.], A guide to print production, New Jersey : John Wiley & Sons, 2003 Tiskarna Delo in tiskarna Set, ustni vir, Ljubljana, 12. 5. 2005 About IFRA, [online] [citirano 1.7.2005]. Dostopno na svetovnem spletu: http://www.ifra.com About PANPA, [online] [citirano 5.7.2005]. Dostopno na svetovnem spletu: http://www.panpa.org.au/about_panpa.asp Kipphan Helmut, Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.
28
