1. Določitev madžarske regije, ki je predmet študije Območje Programa za evropsko teritorialno sodelovanje SI-HU (madžarska stran mikroregije

Panonska Univerza Kampus Nagykanizsa

Inovacijski, turistični razvojni program na področju projekta 5 Poštnih kočij (SI-HU-2-1-008)

Marke Marketinški načrt Nagykanizsa 2012

1. Določitev madžarske regije, ki je predmet študije Območje Programa za evropsko teritorialno sodelovanje SI-HU (madžarska stran – mikroregije županije Zala – Vir: A kistérségi szerkezet változása Zala megyében, Statisztikai Tükör, II/82) – Sprememba mikroregijske strukture v županiji Zala, revija Statistično zrcalo

1

Neposredno vključene mikroregije (označene so s črno barvo), oziroma mikroregije, na katere lahko vpliva turistični razvoj (označene so z rdečo barvo):

1.1

Mikroregije

Sedež

Površina (km²)

Prebivalstvo

Naselja

Mikroregija Letenye

Letenye

388,69

17 391

27

Mikroregija Lenti

Lenti

663,09

22 313

51

Mikroregija Nagykanizsa

Nagykanizsa

552,93

66 968

27

Mikroregija Pacsa

Pacsa

278,82

10 792

20

Mikroregija Zalakaros

Zalakaros

311,85

13 196

19

Mikroregija Letenye

Statistična mikroregija Letenye se nahaja ob robu regije Zahodnega prekodonavja, v županiji Zala, v neposrednem sosedstvu s hrvaško in slovensko mejo. Statistična mikroregija je sestavljena iz 27 naselij. Struktura naselij je značilna za majhne vasice, le tri naselja so taka, kjer število prebivalcev dosega 1000 oseb (Letenye, Becsehely, Tótszerdahely). Prebivalstvo najmanjših vasic ne šteje niti sto ljudi, oziroma približno sto. Gostota prebivalcev je neenakomerna, etnično težišče mikroregije se nahaja na jugovzhodnem delu mikroregije, kjer so primerni pogoji za kmetijstvo. Statistična mikroregija Letenye je regija županije Zala, ki je najbolj narodnostna. Naselja Tótszentmárton, Tótszerdahely, Molnári in Semjénháza so naselja pomurskih Hrvatov, vendar v vseh sosednjih naseljih lahko najdemo hrvaško diasporo. Naselja v tej mikroregiji: Bánokszentgyörgy

Bázakerettye

Becsehely

Borsfa

Bucsuta

Csörnyeföld

Kerkaszentkirály

Kiscsehi

Kistolmács

Lasztonya

Letenye

Lispeszentadorján

Maróc

Molnári

Murarátka

Muraszemenye

Oltárc

Petrivente

Pusztamagyaród

Semjénháza

Szentliszló

Szentmargitfalva

Tótszentmárton

Tótszerdahely

Valkonya

Várfölde

Zajk

2

1.2

Mikroregija Lenti

51 naselij mikroregije Lenti predstavlja mikroregijo z največjo površino v županiji Zala. Zajema tri etnografska območja: Hetés, Göcsej in tudi Őrség. Območje, ki leži v bližini slovenske, hrvaške in avstrijske meje, je bogato z naravnimi lepotami, turizem je eden od najpomembnejših panog gospodarstva. Nahaja se v županiji Zala, v njenem jugozahodnem delu. Mikroregija se nahaja v makroregiji Zahodna Madžarska, v mezoregiji Zalsko gričevje, v subregiji Zahodno-zalsko gričevje, v pokrajini Kerka. Pomemben del regije se nahaja v bazenu Kerka. Mikroregija Lenti Kistérséget meji na severu z Železno županijo, znotraj tega z mikroregijo Őriszentpéter, na jugu z mikroregijo Letenye, na vzhodu z mikroregijo Zalaegerszeg; na zahodu pa z Republiko Slovenijo. Edino mesto mikroregije je Lenti. 4/5 naselij mikroregije so majhne vasi in vasice. Delež majhnih vasic z manj kot 200 prebivalcev znaša 60%, delež vasic z manj kot 100 prebivalcev pa 35%. V mikroregiji je le 5 naselij, v katerih prebivalstvo šteje več kot 1000 oseb. Pokrajino imenujejo tudi zemljo zvonov, namreč v večini naselij lahko najdemo zvonove, ki so bili zgrajeni ob koncu 19. stoletja. Naselja v tej mikroregiji: Alsószenterzsébet

Baglad

Barlahida

Belsősárd

Bödeháza

Csertalakos

Csesztreg

Csömödér

Dobri

Felsőszenterzsébet

Gáborjánháza

Gosztola

Gutorfölde

Hernyék

Iklódbördőce

Kálócfa

Kányavár

Kerkabarabás

Kerkafalva

Kerkakutas

Kerkateskánd

Kissziget

Kozmadombja

Külsősárd

Lendvadedes

Lendvajakabfa

Lenti

Lovászi

Magyarföld

Márokföld

Mikekarácsonyfa

Nemesnép

Nova

Ortaháza

Páka

Pórszombat

Pördefölde

Pusztaapáti

Ramocsa

Rédics

Resznek

Szécsisziget

Szentgyörgyvölgy

Szentpéterfölde

Szijártóháza

Szilvágy

Tormafölde

Tornyiszentmiklós

Zalabaksa

Zalaszombatfa

Zebecke

1.3

Mikroregija Nagykanizsa

Mikroregija Nagykanizsa je idealno območje iz več vidikov in pritegne pozornost ljudi s svojo posebnostjo. V mikroregiji se nahaja mesto, ki ima pomembno vlogo tudi na ravni države: Nagykanizsa. Kljub temu so dane tudi možnosti za ruralni turizem v tej regiji, kajti za to regijo so značilne majhne vasice, saj ima več kot polovica naselij manj kot 500 prebivalcev.

3

Na gospodarsko življenje zaradi geografske lege znatno vpliva bližina avstrijske, slovenske, hrvaške meje in Balatona, ter povezovalna vloga med Zahodnim in Južnim Prekodonavjem. Glede stikov je zelo pomembna cestna povezava med centrom županije, Balatonom in mejo. Avtocesta M7 je del V. (helsinškega) koridorja, aterega namen je zagotovitev neposredne povezave med Jadranskim morjem in državami Vzhodne Evrope. Turizem regije temelji predvsem na atraktivni, nedotaknjeni naravni okolici, poleg tega pa na viru termalnih voda. Ob naravnih danostih obstajajo za razvoj turizma regije še številne druge možnosti: možnosti za razvoj vinskega turizma in gastronomije, lovskega turizma, vaškega turizma, ribolovnega, konjeniškega in kolesarskega turizma. Naselja v tej mikroregiji: Belezna Fűzvölgy Bocska Gelsesziget Börzönce Hahót Csapi Homokkomárom Hosszúvölgy Eszteregnye Kacorlak Fityeház

Liszó Magyarszentmiklós Magyarszerdahely Murakeresztúr Nagybakónak

Nagykanizsa Nagyrécse Nemespátró Pölöskefő Rigyác

Sormás Surd Szepetnek Újudvar Zalaszentbalázs

2. Pregledna analiza turističnega stanja na projeknem območju 2.1 Trendi tržišča Trendi tržišča za turistični razvoj predstavljajo neke vrste okvir. Še posebej pomembni so tisti trendi družbe, ki s svojim počasnim razvojem vplivajo na uporabniško sredino. Družba, ki se stara, spremenjujoči se vzorci dela, naraščajoče zavedanje okolja, ter nagibanje proti post-materialnim vrednotam ter nove tehnološke inovacije, ki se širijo izredno hitro, so pripeljale do razvoja tako imenovanega „novega turista”. •

•

•

„Novi turist” daje prednosti potovanju, ki zanj pomeni nekaj osebnega; na potovanju lahko na zabaven način dobi nova znanja („edutainment”), ter tista potovanja, s pomočjo katerih se bo osebnost novega turista razvijala. „Novi turist” želi kupiti dogodivščine, želi biti del dogodivščine ter uživa v sodelovanju. Izredno pomembno je torej, da ne si ne želi destinacije le ogledati, temveč želi uživati v sami destinaciji. Meni, da je zelo zanimivo, če lahko okusi lokalna vina in sodelovanje na lokalni trgatvi bo zanj ostal nepozaben dogodek. Iskanje ravnotežja, ki je navzoče v vsakdanjem življenju, se nadaljuje tudi med poletnimi počitnicami. „Novi turist” se bo najverjetneje odločil za izdelke, storitve in dogovdivščine, ki bodo dobrodejno vplivale na to ravnotežje, tako na fizični kot tudi na psihični ravni. Veliko bolj verjetno je, da si bo izbral destinacijo, ki deluje na podlagi načel trajnosti ter bo dokazuje okoljsko osveščenost. Poudarjanje zdravega načina življenja se pojavlja tudi pri zdravem načinu počitnikovanja. To se ne pojavlja samo pri specialnih oblikah zdravstvenega turizma (spa in wellnes), temveč se pojavlja znotraj samega turističnega izdelka v obliki „zdravega načina življenja”, ki vsebujejo lokalne, sveže sestavine, lokalne načine prehranjevanja, ter tudi fizične dejavnosti. „Novi turist” bo najverjetneje dajal prednost tistim turističnim ponudbam, ki so izdelane za osebne potrebe turista in še najverjetneje tiste, iz katerih si lahko sam izbere sebi primerno ponudbo.

4

V splošnem lahko rečemo, da se morajo razvoj turistične destinacije skladati s kakovostnimi, vsebinsko polnimi potrebami „novega turista”. Tehnologija, ki se izredno hitro spreminja, nenehno vpliva na turistični sektor, ter vpliva na vsako posamezno fazo ciklusa potovanj: na komunikacijo pred potovanjem, na rezervacije, na potovanje samo, na programe zvestobe, ter na druge po potovalne akcije. Internet je postal glaven vir informacij o potovanjih. To ne pomeni, da je internet samo komunikacijski kanal med oskrbniki in uporabniki, temveč tudi da narašča pomembnost interneta in vsebin, ki se na internetu nahajajo, za odločitve o potovanjih.. V destinacijskem marketingu menimo, da so pomembni naslednji trendi in faktorji uspešnosti: 1. Klaster – klaster se lahko tvori s pomočjo ene, večje atrakcije ter več okoliških manjših atrakcij, ali z združevanjem raznovrstnih atrakcij, da bi se tako razvila ena enotna destinacija , ali se lahko organizira tako, da se povežejo oddaljene destinacije v en sam program potovanja. Ti načini skupaj lahko pripeljejo do zanimanja za dano atrakcijo, do tolikšne mere, da bo zagotovila kritično maso obiskovalcev. 2. Izdelava vrednostne verige – ob osnovnih enotah, ki so potrebne za zadovoljstvo gostov, kot so atrakcije ter zagotovitev prenočišč, pa vrednostna veriga povzema tipično vse turistične storitve in izdelke, kot so lokalna hrana in pijača, možnosti nakupovanja, informacije, turistične poti, vodeni pohodi, transport, itn. 3. Partnerstvo– Razvijanje turističnih destinacij obenem pomeni tudi uresničevanje partnerstva med različnimi turističnimi ponudniki storitev ter med vsemi drugimi destinacijskimi ponudniki storitev (vse od regulacijskih organizacij preko zdravstvenih ponudnikov ter javnih komunalnih storitev); ta pobuda sodelovanja je izrednega pomena pri uresničevanju in razvoju uspešnih turističnih destinacij 4. Znamke – Dandanes je zaznamovanje turističnih destinacij, znotraj turističnega marketinga, izredno moderno. Ena izredno močna – po možnosti čustveno močna – destinacijska znamka, v izredno veliki meri vpliva na imidž in poznavanje področja, kar v današnjem turističnem svetu, kjer je konkurenca izredno velika, pomeni zelo veliko, ko pride do izbiranja turistične destinacije. 5. E-marketing – Destinacijske spletne strani je potrebno, kolikor se le da, optimatizirati za brskanje po spletu, izredno pomembno je, da se spletna stran nahaja med prvimi pri brskanju, ter da se iskalci nahajajao na strani kakor dolgo se le da, komentarji drugih obiskovalcev naj nove vsekakor prepričajo, da je izbira prava; treba je zagotoviti „3 klike”, ko iskalec od informacije pride do naročila. 6. Trajnost– na splošno pomeni, da uporabljamo kulturne in naravne vire tako, da bodo ti vsekakor ohranjeni tudi za prihodnje generacije. Trajnost pa pomeni tudi oblikovanje pravil obnašanja, saj ta razvijajo razumevanje. V tem zadnjem smislu je sodelovanje turistov ter predstavitev dediščine tista, ki pripomore k razvoju ter pripomore, da obiskovalci v destinaciji uživajo, po drugi strani pa ponuja ta pristop tudi možnost pridobivanja novih spoznanj, kar je pogoj razvijanja destinacij.

2.2 Splošne značilnosti kmečkega turizma 2.2.1 Pojem kmečkega turizma Kmečki turizem je posebna oblika turizma. Najpogosteje ga lahko srečamo v mirnih, tihih, podeželskih krajih, v najbolj skritih kotičkih, daleč od hrupa mest in živahnih letovišč. Delovanje kmečkega turizma omogoča vaško, kmečko gostinstvo, ki zajema namestitev, prehrano in storitve organizacije programov. Kmečki turizem je najbolj primeren način, da lahko turisti neposredno spoznajo kulturo in način življenja v posamezni pokrajini. Bistvo tega je vaško okolje. 5

Kmečki turizem je srečanje prebivalcev mest z naravo. Osnovna potreba meščanov je, da lahko ponovno odkrivajo prostor, kjer so nekdaj živeli naši predniki in njihovo vsakdanje življenje. Zato je zelo pomembno, da se vasi, ki izvajajo kmečki turizem, nahajajo v privlačnem naravnem okolju. Ta oblika turizma – poleg namestitve, prehrane in programov – zajema kmetijstvo, ljudsko kulturo, folkloro, ljudsko arhitekturo in ljudske poklice. Pojme ruralno (vaško), agro, agri, farmski turizem, strokovnjaki, razvijalci velikokrat uporabljajo kot sinonimne besede. To lahko kaže na to, da v širšem smislu to razumejo kot raznoliko dejavnost, ki se pojavlja na podeželju kot sprejem gostov, ki je več ali manj povezan s kmetijstvom, in ki je, kot turistični izdelek, sestavljen iz namestitve, pogostitve, storitev in možnosti za sprostitev. „Kmečki turizem v klasičnem smislu pomeni, da vaščani – poleg njihovega glavnega poklica (v kmetijstvu ali v industriji) – ponujajo neizkoriščene prostore v svoji hiši za turistične namene in tako opravljajo dejavnosti, s katero si lahko pridobijo dodatni prihodek, medtem ko okolica in ambient vasi ostajata nespremenjena. V tej pokrajini bo še nadalje donosna dejavnost kmetijstva, živinoreje in s temi povezane industrijske dejavnosti.” (Csizmadia, 1992) „Kmečki turizem pomeni v klasičnem smislu letovanje na podeželju, v takem naravnem-zgrajenem okolju, ki zagotavlja optimalne pogoje za rekreacijo za meščane, ki želijo pobegniti pred škodljivimi vplivi urbanizacije,in ki verodostojno ohranja, neguje in posreduje tradicije naselja.”(Nanszákné,1996) „Kmečki turizem je izpopolnjevanje potreb domačih in tujih gostov glede prostega časa, izven mesta, v lepo negovanem vaškem, podeželskem okolju, z lokalnimi in regionalnimi atraktivnostmi, ki se izvaja v širokem krogu, na komercialni podlagi, in sodelovanje lokalnih institucijah in ponudnikov storitev, ki vse to organizirajo ” (Csizmadia, 2000). Za sestavo kvalifikacijskega sistema namestitev v kmečkem turizmu je bil določen pojem kmečke namestitve (kmečkega turizma). Med namestitve v kmečkem turizmu sodijo vse sobe in apartmaji, počitniški domovi/deli stanovanja, deli hiše (počitniške hiše, vikendi), kmetije, kampi, ki so v stalni ali začasni uporabi privatnikov v vaški-kmečki regiji, torej niso v mestih in niso v zdraviliščih (Državna zveza za kmečki turizem, 1997). Na podlagi tega vsi, ki uživajo storitve teh namestitev, počivajo in letujejo v okviru kmečkega turizma. Pojem kmečkega turizma je potrebno danes razlagati v veliko širšem smislu, in se šteje kot eden od najpomembnejših elementov razvoja podeželja. Poleg namestitve je poudarjena tudi ponudba programov, kot zagotovilo za aktivno preživetje prostega časa. Nastanek in razvoj kmečkega turizma podpirajo ugodne naravne danosti. Ni predpisano, da ima pokrajina ali naselje specialno turistično značilnost, vendar ne škodi, če lahko ponuja neko posebnost, s katero bodo tamkajšnje ponudbe postale prepričljive. V čim lepšem in bolj harmoničnem okolju leži vas, ki je del kmečkega turizma, tem bolj privlačna je. Med prednosti, ki predstavljajo privlačnost, sodijo danosti pokrajine, kot so gozdovi, travniki, bližina naravnih voda ali nedotaknjena narava. Ravno tako je privlačno za turiste, če se v vasi ali njeni okolici predstavijo ljudski poklici. Kajti to ponuja odlične možnosti za gostom, da se v okviru programov lahko poskusijo v teh kmečkih poklicih. „Kmečki turizem danes že zajema med drugimi tudi kmetijski, bio-, konjski turizem, kmetijski agroturizem, ki je pripravljen za prodajo lokalnih izdelkov, ki je dopolnjen s kolesarjenjem, spusti, športom, ekoturizmom, in zajema tudi kulturne prireditve in tabore, ki predstavljajo vinske poti, vinski turizem, lokalne tradicije, obrtništvo.”

6

Priporočilo Državne zveze za kmečki turizem, ki značilnosti kmečkega turizma določa, kot sledi: 1. 2. 3. 4. 5. 6.

Trajnostna komponenta ni množični turizem temelji na lokalni, mikroregijski atrakciji družinsko, humano omogoča zaposlitev je dejavnost, ki omogoča, da prebivalstvo ostane na svojem prebivališču, in pridobi (dodatni) prihodek, ki ga potroši po navadi lokalno. (Falusi Turizmus Tájékoztató - Informacija o kmečkem turizmu, 2000.)

Kmečki turizem pomeni tudi povezovanje turističnih izdelkov. Povezuje se s tistimi turističnimi izdelki (vrstami turizma), ki zagotavljajo možnosti za preživetje prostega časa v vaškem okolju. Vrste turizma, ki so povezane s kmečkim turizmom, ki ponujajo aktivne dejavnosti za letovanje in preživetje prostega časa: Sprehajalni turizem: je zelo popularen med družinami z majhnim otrokom ali z več otroki in med starejšimi ljudmi. Povprečna meščanska družina je pripravljena za sprehod največ 5-6 km. Ker nimajo ustrezne opreme za sprehod, se lahko sprehajajo le po za to namenjenih poteh. Izgradnja in vzdrževanje sprehajališč, pešpoti in počivališč je nepogrešljiv pogoj za sprehajalni turizem. Hobi-turizem: letovalci povežejo dopust s hobijem, z aktivnostjo, ki jo radi izvajajo v prostem času. Vedno več ljudi se ukvarja s športom, kolesarjenjem, ali se sprehaja v prostem času, ki je obenem tudi prijetno preživetje prostega časa, in to je tudi hobi. Hobi-turist si v času letovanja pridobi nova spoznanja, se bogati z novimi doživetji, in opravlja svojo priljubljeno aktivnost, svoj hobi. To spodbuja gostišče k temu, da bo lahko gostu zagotovilo pogoje, ki so potrebni za njegov hobi. Tak hobi je lahko tudi ribolov, ali kolesarjenje. Konjski turizem: za to vrsto turizma je značilno, da turisti prebivajo daljši čas, pb. dva tedna, v gostišču, radi imajo živali in naravo. Jahanje postaja vedno bolj popularno tudi v naši državi, to je povezano z zgodovinskimi koreninami, krepitvijo tradicij. Pričakovati je mogoče, da se bo popularnost in podpora konjskemu turizmu nadalje povečevala in se bodo pogoji za tovrstno dejavnost izboljšali. Turizem, ki služi posebnim željam: temelji na posebnih željah turistov. Lahko temelji na naravni, kulturni, zgodovinski ali drugi temi, ki jo ponuja lokalno okolje, kot npr.: zanimanje za proučevanje ptic, lokalno obrt, ljudske tradicije, glasbo, ples, spoznavanje zgodovinskih arhitekturnih stilov, itd. Dobra organizacija in podrobne informacije so ključnega pomena za uspeh. Turizem v bližini narave: za to vrsto turizma je značilno zanimanje za naravo, fizične aktivnosti v naravnem okolju, ki so lahko povezane z vodami (vodni turizem), oziroma z drugimi naravnimi atrakcijami, naravno pokrajino npr.: kolesarski turizem. Za turiste je značilno okoljsko-ozaveščeno razmišljanje, obnašanje. Vinski turizem: Bistvo vinskega turizma je, da turisti na določeni (vinski) poti preživijo več ali manj časa. V tem času lahko spoznavajo kulturo vinogradništva, specialne lokalne hrane in vina, in medtem si lahko ogledajo kulturne in naravne znamenitosti pokrajine. Zelo pomemben pogoj za vinski turizem je infrastruktura: kakovostne namestitve, restavracije, vinotoči, ustrezne poti, turistični vodič, ki je usposobljen na področju vinogradništva.

7

Kmečki turizem zajema in integrira skoraj vse vrste zgoraj navedenih vrst turizma in tudi povezane dejavnosti (letovanje, ohranjanje zdravja, učenje, aktivnosti v prostem času). V sodobni družbi se povečuje delež prostega časa, krajši delovni čas, delovni red, ki s prostimi vikendi omogoča potovanja ob koncu tedna. Po raziskavah WTO (World Tourism Organization – Svetovna turistična organizacija) je na splošno vedno manj značilna udeležba v množičnem turizmu. Zanimanje ljudi se vedno bolj usmerja na nedotaknjeno naravo, na kulturnozgodovinske znamenitosti, ter tradicijo in ljudsko obrt. Kmečki turizem je lahko privlačen predvsem za družine z več otroki, in za tiste, ki imajo nižji dohodek (zaradi njegovega nizkega cenovnega razreda). Vendar velikokrat dohodek nima odločilne vloge, bolj poudarjeno je iskanje individualne oblike počivanja, mir in tihe dejavnosti oblikujejo povpraševanje. V nasprotju z preobremenjenostjo, anonimnostjo, hitrostjo velikih mestnih jeder meščani dajejo vedno večjo prednost bližini narave, miru, odprtosti ljudi.

2.2.2 Nastajanje kmečkega turizma na Madžarskem Kmečki turizem že ima stoletno tradicijo na Madžarskem. V prvih desetletjih 90-ih let je paralelno z oblikovanjem počitniških navad, potreb za vas in za podeželje, nastalo gostinsko omrežje, ki si je prizadevalo ugoditi specialnim zahtevam. Te storitve so temeljile na tradicijah in so se prilagajale zahtevam.Tradicionalne navade in gospodarske dejavnosti, torej živa preteklost je tista, jo je lahko vas, tako v preteklosti, kot tudi daanes, ponudila meščanom. Okoli leta 1930 so se začela organizirana potovanja, letovanja na podeželju. Župnik, učitelj ali župan posameznega naselja se je odločil, da bo sprejel meščanske družine. Gostiso se redno vračali, kajti njihovi družinski člani so se telesno in duševno okrepljeno vrnili v svoj dom v mestu. Z razvojem železniškega omrežja so postale počitnice na vasi vedno bolj razširjene in vedno bolj organizirane. Med letoma 1910 in 1936 so okrepljene organizacije delavcev in karitativna društva na Madžarskem imeli pomembno vlogo pri organizaciji letovanja meščanskih revnih otrokov. V istem obdobju je nastal podeželski turizem bogatih meščanskih funkcionarjev; letovanje v vaških gostiščih, pri podeželskih sorodnikih postaja moda. Med dvema svetovnima vojnama, v tridesetih letih se je razširila navada, da so meščani, člani srednjega družbenega razreda in njihovedružine preživele vsako poletje teden ali dva skupaj na podeželju. Pred drugo svetovno vojno je bil na Madžarskem promet teh gostov pomemben. Turizem so– na vsakem naselju – koordinirale komisije za razvoj občine. Na podlagi kataloga Državne zveze za turistični promet na Madžarskem (OMVESZ) je mogoče ugotoviti, da se je več kot 250 naselij vključilo v kmečki turizem (Phare Program partnerstva, 1998). Kmečki turizem se je v naši državi pojavil v organizirani obliki med dvema svetovnima vojnama. Leta 1935 je to omrežje registriralo 137 vasi, leta 1939 pa že 252 vasi. Med letoma 1932 ni 1940 je bil na Madžarskem kakovosten in raznolik turizem, ki je bil primeren evropskim zahtevam (Csáky, 1993). Obdobje vojne, in spremljajoča gospodarska recesija je za dve desetletji popolnoma uničilo potrebe po kmečkem turizmu. V obdobju po vojni se je kmečki turizem skoraj popolnoma ukinil, njegov pomen se je zmanjšal z nastajanjem počitniškega omrežja sindikatov in podjetij. Kmečki turizem se je omejil zgolj na obiskovanje sorodnikov. Ob koncu 80-ih let, na začetku 90-ih let je kmečki turizem dobil nov zagon: osnova sprejema gostov je bilo pogosto „naključje”. Kmečki turizem je pomenil predvsem ponujanje namestitev, za organizacijo programov lahko najdemo le redke primere. Madžarski kmečki turizem je dandanes delno prestopil fazo, ki je opredeljena kot spontana faza. Za pomoč lokalnih gostiteljev se je v minulih letih organiziralo več civilnih pobud, lansirale so se razno-

8

razna marketinška in turistična podjetja, začela se je organizacija potovanja tujih gostov v našo državo, v mnogih regijah se organizirajo izobraževanja o gostinstvu. (Kiss, 2001).

2.2.3 Organizacijsko ozadje kmečkega turizma V naši državi se je ponovno lansiranje kmečkega turizma začelo leta 1989 z ustanovitvijo Državne zveze za zastopanje interesov madžarskih kmečkih gostišč. Zveza je bila ustanovljena v Törökbálintu, kot dedič pravnih predhodnikov Državne turistične zveze na Madžarskem in Centralne agencije vaških letovišč na Madžarskem. Zveza si je postavila cilj, da bo prazne kapacitete obstoječih vaških kmetijskih - podeželskih stavb spremenila tako, da bodo primerne za sprejemanje gostov in se bodo lahko ponudile na trgu ter, da bo organizirala informiranje in usposabljanje oseb, ki sprejemajo goste. Pobuda je bila zelo odmevna med vaškim – podeželskim prebivalstvom, in med domačimi in tujimi ljudmi, ki si želijo počitnice. Zveza je pobudnica ustanovitve in ustanoviteljica dveh evropskih organizacij. Leta 1990 je bila ustanovljena ustanovila „Evropska zveza kmečkih – vaških gostišč ”, leta 1992 pa „Zveza za izgradnjo kmečkega turizma v Srednji in Vzhodni Evropi” s sedežem na Madžarskem. V njihovem programu so določili kot pomembno načelo, „da vaško – kmečko – podeželsko– zeleno letovanje izgradimo z dobro kakovostjo, ustrezno zahodnoevropskim normam, brez poškodovanja zgrajenega, naravnega in kulturnega okolja”. Poleg marketinške naloge so svoje delo usmerili na sprejetje vaškega – kmečkega – podeželskega – zelenega turizma, in na oblikovanje podpornega sistema. Na pobudo zveze od leta 1990 kmečki turizem podpirajo razvojne podpore, državni finančni skladi. (Csáky, 1993) Zveza organizira izobraževanje, kvalifikacijo gostišč, njihovo skupno zastopanje, in stalno skrbi za postopno oblikovanje zanesljivega omrežja sprejemanja gostov. Društva, župani, znanstveni raziskovalci, zastopniki univerzitetnih kateder, ki so leta 1993 prispevali k ustanovitiv Državne zveze za kmečki turizem, so ugotovili, da individualni gostitelji sami ne morejo pospešiti in do zaslužnega nivoja pripeljati domačega kmečkega turizma. Državna zveza za kmečki turizem je bila ustanovljena aprila leta 1994 s 34 člani-ustanovitelji. Njeno članstvo je sestavljeno iz pravno samostojnih organizacij, med katerimi so zastopani vsi, ki so zainteresirani za razvoj kmečkega turizma: samouprave, županijska, mikroregijska društva, društva na ravni naselij, podjetniki, , družbe za razvoj naselja in regije. Zveza je kot organizacija za zastopanje interesov, kot odločilni akter pri določanju razvojnih ciljev, izdelovalec pogojev izobraževanja in dajanja na trg, nepogrešljiva. Njena najpomembnejša vloga pa je, da strokovnjake seznani z nepogrešljivo vlogo kmečkega turizma pri razvoju podeželskih krajev in nujno potrebo po podpori in razvoju ter ga uvaja v politično, gospodarsko in družbeno ozaveščenost javnosti. FATOSZ je izdelal kvalifikacijsko oznako privatnih namestitev, logotip s sončnicami, ki ga lahko uporabljajo prenočišča, ki jih je kvalificiral FATOSZ. Zaščitni znak uvršča vaška prenočišča v štiri kakovostne kategorije na podlagi treh glavnih vidikov – dosegljivost nepremičnine in njen zunanji videz, notranja opremljenost, ter storitve, ki jih ponujajo upravljavci. Zvezdice, ki so že poznane na drugih področjih turizma, tukaj simbolizirajo sončnice. Nacionalni zaščitni znak s sončnicami se lahko pridobi pri županijskih organizacijah FATOSZ, odločitev pa je sprejetas soglasjem Ministrstva za 9

nacionalno gospodarstvo. Fakultativni programi se ocenjujejo posebej, glede izpolnjevanja osem do dvanajst kriterijev. V primeru izpolnjevanja najmanj petih kriterijev, na podlagi tega dodelijo naslove, ki se nanašajo na specializirane storitve – na primer jahanje, otroku-prijazna lokacija. Po spremembi organizacije in strategije leta 2001, se je naziv organizacije spremenil v Državno zvezo za kmečki in agroturizem, ki nakazuje na to, da je agroturizem sestavni del kmečkega turizma. Državna zveza za kmečki in agro turizem in nekatere civilne organizacije, ki se ukvarjajo s turizmom, se je skupaj odločilo, da bodo zbrale (seštele) interese svojih organizacij, in bodo ustanovile sodelovanje za zastopanje interesov tako na državni kot tudi na županijski ravni omrežja. S pomočjo delovanja „Omrežje za zastopanje turističnih in kulturnih, podeželskih-vaških interesov” (IKUVÉH), ki ga je ustanovil konzorcij, se lahko lokalni zastopniki članov konzorcija, oziroma lokalne gospodarske, upravne in civilne organizacije, odločajo v okviru novega tesnega partnerstva o delovanju, razvoju, prihodnosti turizma v svoji regiji, in tako v določenem smislu lahko vzamejo svojo usodo v svoje roke. Med glavnimi cilji zastopanja interesov so poudarili širitev podeželskih-vaških storitev, oblikovanje specializacij, uporabo sistema kvalifikacijskih kriterijev za storitve, lansiranje skupnega organiziranega izobraževanja – predvsem za svetovalce, kvalifikatorje in županijske vodje -, lobiranje, ki lahko pomaga pri rešitvi nerešenih pravnih vprašanj. Za sistem izdajanja in registracije zaščitnih znakov za določene tipe prenočišč je Ministrstvo za nacionalno gospodarstvo od leta 2011 zadolžilo razne strokovne organizacije.. Sistem zaščitnih znakov vaških prenočišč koordinira Državna zveza za kmečki in agro turizem. Osnovni cilj zaščitne znamke Certifikata s sončnicami za vaška prenočišča je pozitivna diskriminacija ponudnikov storitev z bogatimi in specializiranimi storitvami ter ustrezno strokovno izobrazbo, ki ponujajo namestitev, ki jih ločuje od drugih ponudnikov storitev vaških prenočišč, ki imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti upravljanja prenočišč na vasi. FATOSZ je razširil širok krog fakultativnih storitev, preko tega tudi sistem zahtev, ki omogočajo možnosti tudi za specializacijo, in spodbujajo ponudnike storitev za razvoj kakovosti, za ponujanje storitev z vrhunsko kvaliteto ter na prodajo, ki osredotoča na uporabnike (turiste).

2.2.4 Domači predpisi, ki regulirajo kmečki turizem Državni organi so, usklajeno s regulacijskim sistemom turizma, oziroma z dopolnitvijo le-tega, določili predpise, ki se nanašajo na kmečki turizem. Ta regulacija se nanaša na prenočišča v okviru kmečkega turizma, za kvalifikacijske zahteve in izobraževanje. Uredba vlade iz leta 1997 o koriščenju privatnih prenočišč za turistične namene ureja pravice in obveznosti ponudnikov nočitvenih storitev. Ta uredba določa, da je vaška namestitev dejavnost privatnih namestitev, razen izpostavljenih letovišč v vaseh in že izoblikovanih kmetijskih regijah, ki se lahko opravlja v obsegu do največ deset postelj (pet sob) brez podjetniškega dovoljenja, ponudnik prenočišča se mora zgolj registrirati pri pristojnem notarju samouprave. V primeru kapacitet nad deset postelj se dejavnost šteje za podjetje, ki se kot taka lahko opravlja le z podjetniškim dovoljenjem. Od leta 1998 uvrstitev komercialnih prenočišč v kategorije in kvalifikacijo vaških prenočišč ureja uredba IKIM, ki je bila dopolnjena leta 2003 z uredbo GKM.

10

Po skoraj dveh desetletjih čakanja, je leta 2007 prišlo do izdaje uredbe vlade o storitvenih dejavnostih kmečkega in agroturizma na temo kmečkega turizma, ki ji je leta 2009 sledila uredba vlade o dejavnostih nudenja namestitvenih storitev.

2.2.5 Institucionalni sistem kmečkega turizma Kmečki turizem na Madžarskem ima danes tri pomembne akterje. Prvega sestavljajo družine, ki pričakujejo goste, in ki predstavljajo dejansko ponudbo in storitve. Drugega sestavljajo marketinški podjetniki, ki organizirajo omrežje in dajejo gostišča na trg. Tretji pa je sestavljen iz samouprav, predvsem iz županov, ki vidijo fantazijo v dani temi.” (Kovács D., 1998.) Samouprava „se mora vpeljati ” v turizem, kajti organizacija in izvedba turizma imata veliko takih elementov, ki jih lahko prevzame le naselje oziroma njegova samouprava. Predvsem na področju marketinga, razvoja izdelkov in spodbujanja investicij je potrebno prevzeti vlogo koordinacije med turističnimi akterji naselja, oziroma pri ustvarjanju sodelovanja, še posebej glede potencialnih partnerjev na regionalni ravni. V primeru več naselij je bila samouprava skupaj z lokalnim prebivalstvom sposobna prepoznati lokalne atrakcije,intelektualno in inovacijsko sposobnost naselja, ki je zagnala razvoj. Z razvojem kmečkega turizma lahko prebivalstvo naselja pridobi neko vrsto alternativnega dohodka, ki predstavlja prihodek, ki dopolnjuje originalni dohodek gostitelja, in kar lahko pomembno vpliva na splošni razvoj celotnega naselja. V največ primerih je to poleg zasebnih interesov povezano tudi z interesi skupnosti. Zato je zelo pomembno, da poleg zunanje podobe – priprava in distribucija kataloga z ustrezno kakovostjo – ustrezno poudarimo tudi razvoj, motivacijo, in sploh obstoj človeških virov. Vodje naselij imajo veliko odgovornost na tem področju, v primeru izvajanja programskega paketa za kmečki turizem, kajti lahko imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju pogojev, ki so potrebni za lansiranje in razvoj dejavnosti, kar v mnogih primerih predstavlja izoblikovanje privlačne, čiste in urejene podobe vasi. Posamezne iznajdljive lokalne regulacije, in seveda stalni, neposredni stiki z lokalnim prebivalstvom, so lahko zelo učinkoviti, skoraj vse aktivnosti, ki se izvajajo "v ozadju", se lahko lahkotno izvajajo z vključevanjem prebivalcev, kar lahko ima številne pozitivne posledice (ne smemo pozabiti, da tisto, kar naredimo sami, nam je bolj všeč in je nam bolj pri srcu). Po seznanitvi s cilji so lahko le-ti glavne motivacijske sile na področju opravljanja tečajev za pridobitev znanj, ki so nepogrešljiva za vključevanje prebivalstva v čim širšem krogu, in kasneje za povečanje kakovosti ponujenih storitev ter za razvijanje individualnih sposobnosti za dajanje pobud. "Usposabljanje" v primeru kmečkega turizma lahko zajema vse od preprostega prenosa znanja do pridobitve strokovne izobrazbe. Osebe, ki se ukvarjajo z gostinstvom morajo imeti znanja, ki so povezana s storitvami, ki jih ponujajo, morajo poznati razne potrebe turistov, in nenazadnje tudi naravne in kulturne vrednote svoje regije – tukaj je potrebno poudariti, da tukaj ne gre zgolj za tisto vas, v kateri ponudnik živi. Zato jim je potrebno končati najmanj enega od tečajev, kjer se lahko usposobijo glede najpomembnejših zahtev poslovanja, prehrane, varnosti, higiene, knjigovodstva in nalog menedžiranja, ter se seznanijo z najpomembnejšimi značilnostmi kompleksnega izdelka, ki ga ponujajo. Tiste osebe pa, ki se programa udeležijo kot zaposleni pri informacijski službi in službi za sprejemanje gostov na lokalni ravni, morajo biti seznanjeni z atrakcijami in turističnimi viri svoje regije. Razen tega še potrebujejo tudi tehnična in trgovinska znanja, zato, da lahko razvijajo in promovirajo turistične vire v potrebni meri.

11

Naloga izvoljenih lokalnih funkcionarjev pa je, da z vključevanjem ustreznih oseb in ustreznih strokovnjakov določajo splošno strategijo lokalnega turističnega razvoja. Za to morajo poznati zadevne, aktualne predpise, vse ovire, ki otežujejo pridobitev potrebnega kapitala, turistične atrakcije naselij zastopane regije, potencialne možnosti za razvoj, in to, kaj pravzaprav pomeni dandanes velikokrat omenjeni trajnostni razvoj. Njihova funkcija je torej zelo komplicirana, brez zagotovljenega socialnega kapitala (ki pa še zmeraj predstavlja zelo velik problem na podeželju, in še posebej v primeru zaostalih regij je to lahko velika ovira pri razvoju) pa je izredno komplicirana. Poleg zgoraj omenjenih akterjev pri razvoju in delovanju kmečkega turizma, lahko sodelujejo mikroregije, zveze naselij, ter tudi regionalne organizacije in skupine.

2.2.6

Cilj kmečkega turizma

Osnovni cilj kmečkega turizma je, da podeželskemu prebivalstvu – znotraj tega predvsem kmetijskih proizvajalcem – zagotovi dopolnilni dohodek, in s tem zmanjša njihove probleme glede preživljanja, ter povečuje njihov življenjski standard, in ne nazadnje, zaradi navezanosti na pokrajino, prepreči njihovo odseljevanje. Poleg gospodarskih in družbenih funkcij pa je pomembna tudi ekološka vloga, predvsem zaščita naravne osnove zdravega življenja, ohranjanje raznolikosti in značilnosti pokrajin, zaščita gozdov in drugih naravnih življenjskih prostorov, ponavadi glede zaščite ekoloških sistemov. Ta vrsta turizma lahko ponuja dopolnile prihodke kmetovalcem, ki so se do zdaj preživljali zgolj s pomočjo kmetijske proizvodnje, , omogoča vzpostavitev kontaktov z drugimi plastmi družbe,na drugi strani pa pomaga, da problemi postanejo bolj znani in razumljivi , sami podeželski ljudjepa lahko tudi pridobijo nova znanja, ki oblikujejo njihove poglede (uveljavljanje interesov!). Če se oblikuje pametna razvojna politika, se bodo za razvoj gostinstva ustanovili novi objekti, bodo postala stanovanja bolj komfortna, infrastruktura se bo razvijala. Postopoma bodo prenehali vzroki, zaradi katerih so številni prebivalci zapuščali vasi. Torej utegne imeti kmečki turizem pomembno vlogo pri ohranjanju števila prebivalstva naselij. Poleg tega lahko pomaga tudi pri ohranjanju ljudskih vrednot in tradicij, kajti v ponudbi je poleg gostoljubja gostitelja, ambienta naselja, zgradb in spomenikov tudi predstavitev lokalne ljudske obrti in lokalnih ljudskih šeg.

2.2.7 Politika trženja Strokovnjaki so ugotovili, da je eden glavnih vzrokov nizke učinkovitosti kmečkega turizma, in sploh turizma v naši državi, šibka trženjska dejavnost. Kljub temu, da ima turizem iz vidika prihodkov zelo pomembno vlogo v madžarskem gospodarstvu, se ne namenja potrebna pozornost razvoju, za odkrivanje in koriščenje še neizkoriščenih možnosti. Ugodna geografska lega Madžarske, njene odlične danosti (zdravilne vode, zgodovinske znamenitosti, gospodarstvo, možnosti za šport, itd.) omogočajo, da bo postal turizem vodilna industrijska panoga v prihodnosti. Zato se pa mora naša ponudba uveljavljati na svetovnem trgu. Odpraviti je potrebno obstoječe težave, kot so npr. težka dosegljivost določenih pokrajin, ali razne pomanjkljivosti na področju infrastrukture. Nadaljnji problem predstavlja kratka glavna sezona, in to, da sta bila do sedaj le Balaton in Budimpešta dva glavna turistična centra. Potrebno je pritegniti pozornost na lepoto in kulturne vrednote naših vasi. Zato pa je potrebna ustrezna razvojna konceptualizacija in trženjska politika. Posebnost turističnega trženja je, da poskuša prodati ne le en sam izdelek, temveč kompleksni paket storitev, ki ga ne moremo ločiti od geografskega prostora, kjer se le-to nahaja, in so elementi tega lahko del tudi drugega paketa izdelkov z drugimi lastnostmi.

12

Nakup izdelka se izvaja brez poglavitnega spoznavanja izdelka, kjer so tudi razpoložljive in potrebne informacije omejene. Kupec po navadi izbira na podlagi zaupanja, z aktivnim sodelovanjem prodajalca. Na odločitev vplivajo ne samo notranji dejavniki – kot kakovost izdelka –, ampak tudi zunanji dejavniki – kot na primer potrebe kupca. Trije glavni dejavniki turističnega trga so ponudba, povpraševanje in cena.

Značilnosti ponudbe Paket vaških turističnih izdelkov zajema vse atrakcije, zaradi katerih je dano naselje ali regija privlačno iz turističnega vidika. Med temi so – poleg zagotavljanja namestitev in gostinskih storitev – tudi gostoljubje gostitelja, ljudske tradicije, naravne vrednote. Vendar je pomembno, da bo poleg osnovnih storitev vedno na razpolago tudi pestra programska ponudba za preživetje časa. Odvisno od atrakcij okolice je to lahko neka vrsta kulturnega dogodka, ali kakšna druga aktivna dejavnost (npr. razne možnosti za šport), zgodovinski spomenik, ali pa znamenitost večjega mesta v bližini. Za meščane in tujce lahko pomeni veliko doživetje, če se lahko udeležijo vsakdanjih aktivnosti vaških ljudi. Zaradi gostov bodo morda ponovno oživele že davno pozabljene ljudske šege, tradicije (npr. postavitev mlaja, velikonočno pršenje). Atrakcije same pa ne bodo zadostovale, potrebno je urediti naselje tako, da bo primerno za sprejemanje. Za to je potrebno zagotoviti osebne in predmetne pogoje, ki omogočajo nemoteno bivanje turistov. Na Madžarskem se skoraj 1000 naselij ukvarja z gostinstvom, vendar je velikokrat problem, da v večini vasi niso zagotovljeni vsi gospodarski in tehnični pogoji (infrastruktura, organizacijsko, podjetniško ozadje).

Sestavni deli povpraševanja V kmečkem turizmu se lahko pojavlja ljubezen do vaškega življenja, možnost aktivnega počivanja, želja po tišini, miru, lepi podeželski pokrajini, ter spoznavanju ljudskih šeg in tradicij, ki so povezane z regijo, kot notranja gonilna sila. Madžarsko povpraševanje je – zaradi različnih motivacijskih dejavnikov – potrebno pregledati ločeno glede tujih in domačih gostov. Na tuje goste, glede na komunikacijske težave, najbolj lahko računajo družine, katerih člani govorijo tuje jezike. Ta krog se z učenjem tujih jezikov mladih čedalje bolj širi; velik problem pa predstavlja v primeru vasi, ki so (tudi) družbeno zelo erodirane. Na podlagi dosedanjih izkušenj uživajo prednost naselja s pripadniki nemške narodnosti, ki v znamenju slogana "nazaj h koreninam", preko sorodniških, prijateljskih zvez, relativno lahko najdejo potencialne goste, odkrijejo potencialni trg. Tuji, predvsem nemški gostje so tisti, ki iščejo kvalitetno ponudbo, in to tudi plačajo. Zaradi motiviranosti so lahko dober trg tudi Danska, in Nizozemska, kjer je veliko zanimanje za posebne ljudske tradicije, in še posebej za posebne znamenitosti. Na teh trgih je vpliven dejavnik tudi cena. Madžarski kmečki turizem iz tega vidika lahko postane konkurenca ponudbam sosednjih držav. Motivacije domačega povpraševanja so primerljive s tujimi v tem, da tudi v naši državi postaja potreba mestnih intelektualcev po počitnicam na podeželju vedno večja. Razen tega je veliko zunanjih dejavnikov, ki so ponudbo obrnili v smer kmečkega turizma. Eden od takih vzrokov je, da so podjetja prodala podjetniška letovišča, mladinske in otroške tabore, in so le-ti prešli v privatne roke ali k hotelom. Posledično so se te namestitve zalo podražile. Inflacija, ki že traja vrsto let, poslabšanje prihodkovnih razmer prebivalstva, ter slabljenje forinta dražijo potovanja v tujino, tako se likvidno povpraševanje vedno bolj usmerja na domači turizem, znotraj tega pa na relativno cenejše storitve. Letovanje otrok, potreba odraslih po rekreaciji, želja po aktivnem počivanju in vzpostavljanju človeških odnosov – vse to povečuje potrebo po kmečkem turizmu. Poleg klasičnih turističnih

13

dejavnosti postajajo vedno bolj pomembnisprehodi v naravi, vpogled v ljudske obrti, oziroma udeležba pri aktivnostih na kmetiji.

Cena Cena povezuje strani ponudbe in povpraševanja. Cenovno politiko je potrebno oblikovati tako, da upoštevamo plačilno sposobnost turistov, kakovost storitev, cenovni razred konkurenčnih trgov, hkrati pa naj cena zagotovi kritje stroškov podjetij in naj zagotavlja tudi nekaj dobička. Lahko uporabljamo cenovno diferenco na podlagi sezone, oziroma obdobja, datuma rezervacije, ciljnih skupin, ter na podlagi prometa, prodajne poti, načina plačila ali kakovosti. Tako lahko prodajamo storitve iste vrste po različnih cenah. Značilnost agrarnega turizma je, da kmetovalci ponujajo gostom – med drugimi – tudi svoje izdelke. Ker na ta način lahko prodajo gostom svoje izdelke tudi po višji ceni, kot bi jih lahko prodali prevzemnikom, ta vrsta turizma predstavlja tudi prodajo kmetijskih izdelkov, pri kateri ostane pri proizvajalcu tudi trgovinski dobiček.

Koristna trženjska sredstva Naslednji korak je sama prodaja, ki je lahko uspešna, če jo ustrezno pripravimo, in smo že tudi potrebe potencialnih kupcev predhodno ugotovili ter pritegnili njihovo pozornost na storitve. To pripravljalno delo lahko izvedemo s pomočjo sredstev trženjske komunikacije. Med trženjskimi sredstvi je najpogostejši komunikacijski in promocijski miks, znotraj tega pa imidž, ki ima veliko vplivno vlogo. Njegova pomembnost izvira iz tega, da do odločitve kupca pride na podlagi zaupanja, na podlagi subjektivnih vtisov. Značilnost izdelka je, da uporabnik ne samo pred nakupom, ampak tudi naknadno ne more objektivno oceniti izdelka, kajti na njegovo mnenje lahko vplivajo tudi številni osebni dejavniki (zdravstveno stanje, vzdušje, itd.). Oblikovanje imidža – pa drugače tudi sprememba – je dolgi proces. Nastala slika je odvisna od mnogih različnih dejavnikov, ki jih ne moremo usmerjati. Oblikovanja imidža ne smemo prepustiti naključju. Naloga trženja je, da predstavi in širi take dejavnike o posameznem območju ali izdelku, preko katerih se lahko izoblikuje ugodna slika, "imidž". Negativno sliko, ki je nastala v preteklosti, je kasneje izredno težko ukiniti, korigirati, za kar potrebujemo ogromno denarja, časa in tudi dela. Trdni, pozitivni imidž je zelo obstojen, tudi v primeru izrednih napak in/ali nesrečnih okoliščin ga je težko izpodkopati ali porušiti. Prednost osredotočanja na imidž mikroregije izvira po eni strani iz tega, da uporabnikova odločitev velikokrat ni povezana s konkretnim naseljem, temveč z regijo. Nadalje je pomemben vidik tudi to, da je z združitvijo lažje pridobiti večje finančne vire za komunikacijsko (trženjsko) politiko, hkrati pa lahko bolj izpostavimo tudi lokalne posebnosti. Zaradi prevelike ponudbe in močne konkurence je unikatnost in razlikovanje od drugih regij zelo pomemben dejavnik. Potrebno je dati velik poudarek tudi na informiranje, z vključevanjem vseh možnih sredstev in pripomočkov (radio, TV, razstave, sejmi). Zato je potrebno – poleg objave glavne-centralne brošure – tudi izdajanje lokalnega, mikroregijskega in županijskega informacijskega gradiva. Vključevanje tujih gostov zahteva informacijske storitve na ustrezni ravni in za podporo prodaji je nujno potrebno distribuiranje informacijskega gradiva o kmečkem turizmu tudi na strokovnih sejmih in razstavah v tujini. Najbolj transparentni del komunikacijskega trženja je reklama, ki predvsem spodbuja koriščenje turističnih storitev, ki nudi informacije in pozornost potencialnega povpraševanja usmerja na ponudbo.

14

Na turističnem trgu sta ponudba in povpraševanje ločena glede kraja in časa, zaradi tega je uporaba tiskanih medijev dandanes še vedno izrednega pomena. Za brošure, ki predstavljajo ponudbo kmečkega turizma, je značilno vse to, kar je značilno na turistične brošure na splošno: ker je ponujen izdelek neznan, ni konkreten, ni vzorca, ki bi ga lahko poskusili, do izvedbe letovanja zgolj informacije, ki so navedene v prospektu "nadomeščajo" pričakovane, predvidene storitve. Kupec se mora končno odločiti na podlagi teh informacij. Smotrno je torej uporabljati obliko prospektov ali katalogov, ki je že široko poznana in vsepovsod razširjena, ki kompleksno – ilustrirano s fotografijami, ki olajšajo odločanje – predstavlja možnosti za letovanje, naravne in zgrajene atrakcije, po lokalnih, regionalnih in nacionalnih zmogljivosti. Hkrati pa mora nuditi točne informacije o higienski in drugi opremljenosti, legi, dosegljivosti, okolici objektov za sprejemanje gostov, ter o vseh posebnih storitvah, ki so značilne samo za kmečki turizem. Ko smo že zadostno pritegnili pozornost, moramo določiti, po katerem distribucijskem kanalu želimo posredovati uporabnikom naš izdelek. Prodaja kmečkega turizma poteka na Madžarskem tako na posreden kot tudi neposreden način. Kljub temu je veliko bolj komplicirano za turiste, če želijo iti na počitnice na podeželje, kot če bi izbrali letovanje na morju. Zadostuje že, če prelistamo kataloge turističnih agencij, ki vsebujejo možnosti za namestitev takoj bo postala razvidna razlika med količinami posredovanih informacij. Tisk, radio in televizija bi morali imeti večjo vlogo pri promoviranju kmečkega turizma, preko njih bi lahko zainteresirani bolje spoznali to obliko počitnikovanja. Za nudenje informacij na ustrezni ravni je nujno potrebna tudi dejavnost raznih neprofitnih turističnih agencij za informiranje ter tujih turističnih predstavništev. Najboljša reklama pa je mnenje zadovoljnih gostov (ustna-propaganda) oziroma vračanje gostov.

2.2.8 Vizija o prihodnosti Kmečki turizem se lahko razvija v kompleksno dejavnost, ki oblikuje medsebojno povezani sistem storitev na ravni naselja in mikroregije, preko katerega lahko posredno in neposredno podpira trajnostni razvoj podeželja. Vse to daje možnost podeželskim občanom za zagotovitev njihovega preživetja, in s tem za ostajanje prebivalstva v naselju. Ponovno oživi elemente vaškega načina življenja, ljudske tradicije in za svoje interese ščiti naravo, v prid obnavljanja vasi. LEADER je novi model razvoja podeželja, najuspešnejši program Evropske unije za razvoj podeželja. V okviru programa lokalne samouprave, civilne organizacije in podjetniki skupno ustanovijo takoimenovane lokalne akcijske skupine za razvoj podeželja v podeželskih regijah, ki si sami določijo smer razvoja svoje regije. Po ustanovitvi vsaka posamezna akcijska skupina sestavi svoj lokalni načrt za razvoj podeželja, za programsko uresničevanje le-tega bo država odobrila okvirni znesek. Za uporabo tega akcijske skupine objavijo lokalne razpise. Ocenjevanje prispelih projektnih predlogov, oblikovanje predlogov o razpisih, ki jih je potrebno podpirati, ter tudi sledenje izvajanja projektov opravlja akcijska skupina. S tem lokalno prebivalstvo, oziroma gospodarske, civilne in upravne organizacije in združenja, ki delujejo na danem območju, lahko v okviru novega in tesnega partnerstva odločajo o svoji usodi, o razvoju in prihodnosti območja. Strateški načrt za razvoj podeželja Nova Madžarska povzema najpomembnejše smeri strateškega razvoja za razvoj prehrambnega gospodarstva in podeželja za obdobje od 2007 do 2013. Njegov cilj je postavitev temeljev za trajnostni razvoj kmetijskega sektorja in sektorja za prehrambno industrijo ter podeželskega območja. V prid tega, ob upoštevanju smernic Evropske unije, je bilo določeno pet nacionalnih razvojnih prioritet. Med temi je naveden turizem, konkretno pa kmečki turizem, v smeri nacionalnega razvoja „za zmanjšanje napetosti na področju zaposlovanja na podeželju, širitev 15

možnosti za pridobitev dohodka na podeželju, ter izboljšanje življenjskega standarda, izboljšanje dostopa prebivalcev podeželskih naselij do storitev”. Ministrstvo za nacionalno gospodarstvo je za poživitev domačega turizma, za okrevanje gospodarstva ustvarilo Počitniško kartico Széchenyi, ki tako za lokale, v katerih se lahko kartico uporablja, kot tudi za delojemalce in delodajalce, zagotavlja zelo ugodne plačilne pogoje oziroma pogoje uporabe. Prvotni cilj Počitniške kartice Széchenyi je, da čim več družinam omogoča, da letni dopust preživijo v državi. To omogoča z ene strani z ugodno obdavčitvijo in stroškovno ugodnimi rešitvami, z druge strani pa z varnim in sodobnim plačilnim sredstvom, ki se lahko kontrolira. Ponudniki storitev kmečkega turizma na Madžarskem lahko postanejo lokacije, kjer se lahko uporablja kartica, zato je FATOSZ v širokem krogu začel informiranje svojih članov o pogojih uporabe Počitniške kartice. Poleg zgoraj navedenega, FATOSZ v svoji Srednjeročni razvojni strategiji izrecno poudarja nalogo izdelave detajlov „Programa za gostinske storitve na vaseh in kmetijah ”, ki je omenjena v Nacionalni koncepciji za strategijo podeželja, ter izdelavo kmečkega in agroturizma, ki se nanaša na celotno državo in opravljanje funkcije glavnega koordinatorja, ter letno strokovno izobraževanje ponudnikov vaških namestitev, ustanovitev izobraževanja menedžerjev za kmečki turizem in turističnih informatorjev, tako doma kot tudi v Karpatskem bazenu. Poleg navedenega, poudarja delovanje Centralne agencije za informiranje in trženje, ter koordiniranje spletnega trženja ponudnikov namestitev ter oblikovanje in upravljanje spletnega rezervacijskega sistema. V trženjskih dejavnostih, v sodelovanju s podjetjem Magyar Turizmus Zrt (Madžarski turizem d.d.), z izdajanjem in distribuiranjem brošur, organizacijo razstav in študijskih poti, vključevanjem agencij za turistične informacije,… promovira kmečki turizem, preko katerega bo lahko kompleksna ponudba podeželskega turizma prišla na trg tako doma kot tudi v tujini.

3. Strateška analiza regije, kot turistična destinacija 3.1 Povzetek regionalnih strategij Na madžarskem delu območja programov Projekta 5 poštnih kočij so zahvaljujoč delu društev za razvoj podeželja nastali najbolj temeljiti in najbolj podrobno izdelani načrti glede razvoja turizma. Na območju programov delujeta društvi za razvoj podeželja „Zala Zöld Szíve” (Zeleno srce Zale) in „Innovatív Dél – Zala” (Inovativna Južna Zala). V Lokalnih strategijah za razvoj podeželja na temo razvoja turizma se konkretno osredotočajo na naravne vire in na vire podeželske arhitekture, ter na tradicije, ki predstavljajo našo dediščino, oziroma na prireditve, ki se lahko s temi povezano izvajajo. Glavne smeri razvoja v strategijah se lahko povzemajo kot sledi: Načrti Društva za razvoj podeželja »Inovativna Južna Zala« pokrivajo 3 glavna področja. Izrednega pomena je smer razvoja infrastrukture. V okviru tega sta omenjena tudi širitev nastanitvenih možnosti glede njihove količine in kakovosti, ter razvoj turistične infrastrukture. Pri razvoju turistične infrastrukture je poudarjena infrastruktura prireditev (npr. lokacija prireditev na prostem), izgradnja doživljajskih in/ali tematskih parkov, ter prezentacijskih in razstavnih prostorov, ki temeljijo na lokalnih vrednotah, ki lahko v veliki meri prispevajo k povečanju »količine doživetij«, in s tem tudi atraktivnosti, ki je na razpolago v tej regiji. Poseben ukrep je bil sprejet za organizacijo dosegljivih atraktivnosti in storitev v programski paket, za sestavo paketov, ki se prilagajajo potrebam raznih skupin turistov. Pomembno razvojno področje, ki ima v prihodnost segajoč pomen, je program za marketing in zaščitno znamko in regije, tematika oblikovanja znamke regije, v okviru katere na podlagi vizije 16

prihodnosti regije načrtujejo oblikovanje marketinške strategije in program zaščitne znamke, ter elemente imidža, ki zajema rezultate le-teh in ju da čutiti tudi fizično.

Med načrti za razvoj turizma Društva za razvoj podeželja Zeleno srce Zale je tudi naveden razvoj atraktivnosti, v okviru katerega si prizadevajo predvsem za zmanjšanje sezonskega značaja, podaljšanje časa trajanja bivanja in zasedenosti, ter za podaljšanje doživljajske verige turistov. Razvoj atraktivnosti je izredno pomembna točka pri vseh obstoječih turističnih izdelkih, vendar s tem postavljajo v ospredje zlasti problem razdrobljenega razvoje. Pri tem problemu lahko pomaga, če načrtujejo razvoje marketinga in menedžmenta, v smeri organizacije enotne regije. Usmerjenost v prihodnost kaže, da je izredno pomembna ustanovitev organizacije-menedžmenta, ki je odgovorna za turistični razvoj, ki bo lahko kasneje postal pravzaprav gospodar regije. V okviru tega ukrepa je pomembna določitev strategije marketinga regije, ter razvoj komunikacijskih dejavnosti v interaktivno smer. V okviru razvoja storitev in človeških virov načrtujejo podpirati dejavnosti, ki nameravajo izvajati strokovno izobraževanje in usposabljanje lokalnih ponudnikov storitev Tudi Društvo Zeleno srce Zala daje velik poudarek oblikovanju imidža in znamke regije. V okviru paketa tovrstnih ukrepov so oblikovanje imidža, določitev znamke, ter zagotovitev temeljev kontrole kakovosti. Povzeto lahko povemo, da načrti za razvoj turizma pregledane regije temeljijo na virih, ki so dobro vodeni, unikatni, v turističnem smislu še niso izkoriščeni, vendar se zelo pogreša „središče”, na katerem lahko temelji znamka regije. Iz tega vidika je regija v zelo težkem položaju, namreč nadaljnji razvoj bi morali temeljiti na viziji prihodnosti, ki temelji na klasičnih podeželskih vrednotah, vendar poleg tega omogoča prepoznavnost med drugimi ruralnimi regijami, ki imajo podobne danosti.

3.2 Povzetek izkušenj delavnic ponudnikov storitev Zato, da bomo lahko sestavili verodostojen in realen marketinški načrt, ki je sprejemljiv tudi za ponudnike turističnih storitev regije in mu lahko sledijo, smo organizirali več srečanj s ponudniki storitev. V okviru teh delavnic smo si prizadevali odkriti zahteve, ideje ponudnikov storitev regije, ter spoznati njihove ideje in predloge v zvezi z razvojem regije. Prvo tovrstno delavnico – ki smo jo namenili madžarskim ponudnikom turističnih storitev – smo organizirali v Nagykanizsi 27. februarja. Prvotni cilj tega srečanja je bil, da ponudnikom storitev predstavimo cilje in načrtovane elemente projekta, ter nadalje še posebnosti vaškega turizma. Natem srečanju smo pridobili veliko informacij v zvezi s tem, kako vidijo ponudniki storitev prihodnost regije, v čem vidijo izvrstno možnost, in kakšno je njihovo mnenje glede pobude projekta 5 Poštnih kočij. S podobnim namenom smo organizirali delavnico 16. aprila v Sloveniji, v Dobrovniku, kjer so sodelavci Univerze v Mariboru s pomočjo metode delphi in nominalne skupine analizirali zgoraj navedena področja. Če povzemamo ugotovitve prvih srečanj, lahko ugotovimo, da ponudniki turističnih storitev vidijo številne možnosti v sodelovanju, predvsem pa pričakujejo družine. Znamka 5 Poštnih kočij in spremljajoče prednosti so dobrodošle tudi iz marketinškega vidika, kajti posamezni ponudniki storitev ne morejo opravljati pomembnih marketinških dejavnosti zgolj iz lastnih virov.

17

Druga kroga teh srečanj sta bila organizirana 3. aprila v Nagykanizsi, oziroma 31. maja v Moravskih Toplicah. Ta srečanja so bila odlična priložnost,, da predstavimo rezultate raziskovanj z vprašalniki, ki staa jih izvedli dve univerzi, in strategijo, ki smo jo sestavili ter odprli razpravo... Udeleženci so imeli možnost odkrito spoznati temelje turističnih standardov, strategijo znamke in marketinga, ter povedati svoje mnenje o njih. Večina ponudnikov storitev je bila odprta za naše ideje, in je z veseljem sprejela osnovne točke pobude. Tako se je lahko začelo dokončanje posameznih dokumentov.

3.3 Rezultati ezultati empirične raziskave Vprašalnik za kvantitativno raziskavo vsebuje skupaj 20 vprašanj, ki se nanašajo na navade v zvezi s kmečkim turizmom, povprečni čas trajanja počitnic, motivacije za potovanje, omogočajo pa tudi pridobitevosnovnih demografskih ih podatkov turistov (prebivališče, šolska izobrazba, neto prihodek). Rezultate smo obdelali s pomočjo program Microsoft Excel, pogostost odgovorov na vprašanja pa s pomočjo slik in tabel. Vprašalnik je bil uporabljen v krogu uporabnikov storitev kmečkih namestitev analiziranih mikroregij iz madžarske (Letenye, Lenti, Nagykanizsa) Nagykanizsa) in slovenske (Pomurje in Prekmurje) strani. Med 307 vprašalniki, ki so bili izpolnjeni na Madžarskem, je bilo 300 takih, ki smo jih lahko ocenili, vseh 300 slovenskih vprašalnikov pa smo lahko ocenili. Malo manj kot polovica anketiranih madžarskih turistov (43,7%), ter malo več kot polovica vprašanih slovenskih turistov (57,3%), do zdaj še nikoli ni preživela počitnic v okviru vaškega turizma. 10% vprašanih Madžarov in 6% Slovencev se tudi v prihodnosti ne želi udeležiti tovrstnih počitnic. Tako se je za njih z odgovorom na drugo vprašanje že končalo izpolnjevanje vprašalnika. 1. Slika: Delež tistih, ki so počitnice preživeli na vasi, 2012 70,0% 57,3%

60,0% 50,0% 40,0%

43,7%

42,0%

34,0%

Da

30,0%

Ne

20,0% 10,0% 0,0% Madžarski odgovori

Slovenski odgovori

Vir: Lastna raziskava

2. Slika: Delež tistih, ki počitnice radi preživijo na vasi, 2012

18

66,3%

70,0% 60,0%

50,3%

50,0% Da

40,0%

Ne

30,0% 20,0%

10,0% 4,6%

10,0% 0,0% Madžarski odgovori

Slovenski odgovori

Vir: Lastna raziskava Vprašani Madžari, ki so že kdaj preživeli počitnice počitnice v okviru kmečkega turizma, so označili, da so preživeli malo več kot 3 dni na ciljnem območju, območju medtem ko so slovenski turisti navedli skoraj 7 dni za trajanje teh počitnic, tako lahko povemo, da je za anketirane Madžare, značilno, da dajejo prednost podaljšanim vikendom, medtem ko Slovenci, ki so odgovorili, dajo prednost enotedenskim letovanjem. Slika 3 nam prikaže, v kakšni družbi gostje preživljajo počitnice. Večina tako madžarskih kot tudi slovenskih gostov prihaja s soprogo(m)/izvenzakonskim partnerjem(ico) (35,7%; 34,3%), oziroma z družino (35,7%; 29,5%), s prijatelji (29%, 26%). 3. Slika: Sopotnik potnik vprašanih pri aktualnih počitnicah v primeru kmečkega turizma, turizma 2012 Madžarski odgovori Slovenski odgovori 40,0%

35,7% 34,3%

35,7% 29,7%

30,0%

29,0% 26,0%

20,0% 8,0% 3,0%

10,0% 0,0% S partnerjem

Z družino

S prijatelji, z več družinami

Ostalo

Vir: Lastna raziskava Glede kasnejše prisotnosti ponudnikov storitev je zelo pomembno vprašanje, katere vidike upoštevajo turisti pri izbiri destinacije. destinacije V večini primerov so anketirani navedli, da najbolj zaupajo 19

priporočilom prijateljev, znancev, sorodnikov. sorodnikov Tudi stroški počitnic so pomemben dejavnik pri turistih obeh držav: za 45% % vprašanih iz Madžarske, Madžarske in za 53% vprašanih iz Slovenije je pri izbiri namestitve pomembna cena letovanja. 4. Slika: Sistem vidikov izbire kraja letovanja, 2012

Ostalo

0,0% 0,3% 53,0% 45,0%

Cena Oddaljenost od cilja in naslova

10,7% 9,3% 28,3%

Nivo oskrbe Tematična/ akcijska ponudba

25,3%

4,7%

Slovenski odgovori 28,0%

Osebne izkušnje

Reklama Prijatelj, znanec, sorodnik

Madžarski odgovori

45,0%

32,0% 31,7%

Privlačnosti regije Novice v časopisih

45,0%

17,0%

45,0%

14,7% 7,7% 45,0%

60,7%

0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% 70,0%

Vir: Lastna raziskava Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, kateri so tisti dejavniki, ki so dominantni pri kmečkem turizmu. Na petstopenjski lestvici so gostoljubje gostiteljev slovenski turisti označili kot prvi (4,6) najpomembnejši faktor, medtem edtem ko so ga Madžari označili kot drugi najpomembnejši (4,1). ZA goste obeh vprašanih narodov je skoraj enako pomembna tudi kvaliteta namestitve v kmečkem turizmu (4,2). Vprašani Madžari so možnosti za sprehode (4,1) označili na prvem mestu. mestu Možnost uporabe interneta danes ne zadeva le poklicne turiste, turiste tudi madžarski turisti, ki so za kmečki turizem, enako potrebujejo tovrstne storitve (3,99), 3,99), vendar Slovenci, kar je zelo zanimivo, to omenjajo omen skoraj na zadnjem mestu med pomembnimi dejavniki med počitnicami. počitnicami Hkrati so pa vprašani smatrali za najmanj pomembno igrišče, ter možnosti za sprostitev in šport. šport

5. Slika: Pomembnost dejavnikov med počitnicami, počitnicami 2012

20

Gostoljubnost Možnosti za pohodništvo Dostop do interneta Možnost kuhanja Zagotovljena prehrana Wellness Rekreacijske zmogljivosti Igre za otroke, otroško igrišče

Slovenski odgovori

Športne naprave

Madžarski odgovori

Prijazno za družine Znamenitosti v bližini (npr. jezero) Raznolikost ponujenih storitev Število ponujenih storitev Kvaliteta Razmerje cena/vrednost Cena 0

1

2

3

4

5

Vir: Lastna raziskava Motivacije za potovanje povzema Slika 6. 6 Večina vprašanih obeh držav (73,7%; 80%) daje prednost počivanju, sprostitvi, ki ga Madžari želijo izvesti predvsem skupaj z družino. Tako med vprašanimi iz Madžarske kot tudi med vprašanimi iz Slovenije je pri izbiri izbiri potovanja pomemben dejavnik tudi iskanje novih doživetij. Med tistimi, ki si izberejo kmečki turizem, je najmanj pomemben motiv obiskovanje sorodnikov, lokalna gastronomija in – na naše največje presenečenje – ohranjanje tradicij.

21

6. Slika: Motivacije pri potovanjih 2012 80,0% 80,0% 73,7% 70,0% 60,0% 50,0% 40,0%

49,7% 44,7% 39,3% 34,7%

35,0%

30,0% 20,0%

12,3%

11,0% 10,7%

38,7% 35,3% 34,0% 36,3%37,3% 32,3% 29,3% 27,7% 24,3% 19,7% 18,7% 13,7%

10,0%

0,7% 0,0%

0,0%

Madžarski odgovori Slovenski odgovori

Vir: Lastna raziskava To, preko katerih komunikacijskih kanalov lahko ponudniki storitev dosegajo turiste, je dandanes ključnega pomena. Večina tako madžarskih kot tudi slovenskih vprašanih (67%; 71,7%) najbolj zaupa priporočilom prijateljev, znancev, družinskih članov. članov Internet je označila polovica madžarskih gostov, slovenski turisti pa se najraje informirajo iz turističnih vodnikov o možnostih letovanja. letovanja Slika 7 prikaže tudi to, da se je vloga turističnih h sejmov in turističnih agencij, gencij, kot vira za informacije, zmanjšala. Ti rezultati kažejo, da se komunikacijska dejavnost ne začenja z lansiranjem komunikacijskih kampanj, kampanj kajti priporočila prijateljev, znancev temeljijo na uspešnost prejšnjih let, prejšnjih sezon, preko ustne propagande.

22

7. slika: Možnosti pridobitve informacij v zvezi s potovanjem, potovanjem, 2012 80,0% 70,0%

71,7% 67,0%

60,0% 50,0% 50,0% 40,0% 29,7% 30,0% 20,0% 10,0%

19,7% 20,7% 15,7% 9,0% 6,3%

33,3%

31,0% 28,7% 29,3% 19,0% 13,0%

9,3% 10,3% 8,0% 2,7% 0,7% 1,0% 0,0%

0,0%

Madžarski odgovori Slovenski odgovori

Vir: Lastna raziskava Anketirane smo vprašali tudi, kateri so tisti prostori, opreme, ki jih pričakujejo od gostišča za kmečki turizem. Večina vprašanih iz Madžarske ima rada samooskrbo, kajti označili so možnost peke na žaru (64,3%), ter kuhinjo (53%) za pomembno. Sama peka na žaru je pa hkrati tudi odlični program na prostem za družino in za prijatelje, prijatelje tako lahko povemo, da je žar že postal pričakovan izdelek v madžarskem kmečkem turizmu.. Več kot polovica Slovencev pa je opredelila plavalni bazen in jacuzzi, ter televizijo in DVD predvajalnik za pomemben pogoj. 8. Slika: Prostori, opreme, sredstva, ki se lahko pričakujejo od kmečkega turizma, turizma 2012

23

64,3%

70,0%

Madžarski odgovori Slovenski odgovori

ostelo

Športni pripomiočki

Povezava

Vaško gospodarstvo

Povezava Internet

Igre za zunaj

Grill

Soba za bilijard

Zaprti bazen

Savna, jakuzzi

Kopalni bazen

Skupna dnevna soba

Skupiniske igre

TV, DVD predvajalnik

Dnevna soba

Lastna kuhinja

53,7% 60,0% 53,0% 45,3% 50,0% 42,3% 38,7% 37,3% 36,7% 35,0% 36,3% 40,0% 32,7% 35,3% 31,0% 29,7% 28,7% 27,0% 26,0% 26,0% 30,0% 18,3% 17,7% 17,3% 17,3% 16,3% 20,0% 13,0% 11,7% 9,0%7,7% 8,7% 7,3% 4,0% 10,0% 0,7% 0,0% 0,0%

Vir: Lastna raziskava Prii spraševanju smo iskali odgovor tudi na vprašanje, vprašanje katere so tiste storitve, ki se lahko pričakujejo od kmečkega turizma, ki je bogato bogat z doživetij. Pretežni del vprašanih iz Madžarske (59%) je označil gastronomske užitke – restavracije in vinske kleti – kot nepogrešljivo na letovanju, letovanj ki je polno doživetij. Pri tem pa večina vprašanih iz Slovenije (53%) daje prednost sprehajalnim potem, potem ob tem pa več kot 40% gostov želi kupiti lokalne izdelke v času letovanja. 9. Slika: Storitve, ki se lahko pričakujejo od letovanja na vasi, ki je bogato z doživetij, 2012 60,0% 50,0%

53,3%

48,7%50,3%

45,3%

40,0% 25,7% 20,0% 21,7% 20,0% 14,3%

38,3% 34,3%

59,0% 53,3% 45,3% 44,0% 41,0% 37,0%

30,0%

10,0%

18,0% 5,3%

8,3% 4,7%

37,3%

41,7% 39,7%

29,7% 23,7%24,7%21,7% 22,7% 21,0% 21,0% 17,3% 13,7% 11,0% 9,3%

0,0%

Madžarski odgovori Slovenski odgovori

Vir: Lastna raziskava

24

10. Slika: Slika Čas odločitve o lokaciji letovanja,2012 50,0%

43,3%

40,0%

33,7%

30,0% 20,0% 10,0%

26,3%

23,7% 14,0%

12,3%

12,0%

5,0%

4,7% 3,0%

4,3% 3,0%

0,0%

Madžarski odgovori Slovenski odgovori

Vir: Lastna raziskava Večina vprašanih turistov se 1-3 1 mesece pred letovanjem odloča o destinaciji in rezervaciji namestitve. 23,7% gostov iz Madžarske rezervira 4-5 mesecev prej, 14% gostov iz Slovenije pa rezervira namestitev že 6-7 mesecev pred počitnicami.. počitnicam Na sliki 11 lahko vidimo, da velika večina vprašanih potuje po z družino, skoraj polovica gre s partnerjem na počitnice, medtem ko 38,3% vprašanih iz Slovenije, in 29,3% vprašanih iz Madžarske izbere za sopotnike prijatelje. Število gostov, ki potujejo sami, je zanemarljivo. zanemarljivo

11. Slika: Družba na počitnicah, 2012 59,3% 60,0% 47,0% 46,0%

50,0%

51,7% 38,3%

40,0%

29,3%

30,0% 20,0% 10,0%

5,0% 2,7%

0,0% Madžarski odgovori Slovenski odgovori

Vir: lastna raziskava moških. Glede spola anketiranih,, lahko ugotovimo, da je med njimi več žensk kot moških.

25

12. Slika:: Razporeditev vprašanih glede na spol, 2012

56,0%

60,0% 48,3% 50,0% 39,3%

35,3%

40,0%

ženski 30,0%

moški

20,0% 10,0% 0,0% Madžarski odgovori

Slovenski odgovori

Vir: lastna raziskava Razporeditev vprašanih glede na starost lahko vidimo na sliki 13; 2,3% % madžarskih turistov in 1,7% slovenskih turistov je mlajših od 18 let, 22 % Madžarov, 33,3% Slovencev je med 19-25 let, in 20,3 Madžarov ter 14,3% Slovencevje je v starostni skupni med 26 in 35 let. Med ed 51 in 60 let starosti ima 16% adžarov, med tem koje 8,7% Madžarov starejši od 61 let. Lahko ugotovimo, da je večina Slovencev, ki uporabljajo kmečki turizem, v starostni skupini mladih med 19 in 25 let, medtem ko so madžarski turisti skoraj v enaki meri razporejeni razporejen v starostnih skupinah od 19-25 let, let ter od 36-50 let. 13. Slika: Razporeditev vprašanih glede na starost, 2012 33,3%

35,0%

Madžarski odgovori 30,0%

Slovenski odgovori 24,3%

25,0%

22,0%

20,3%

21,0%

20,0% 14,3%

15,0%

12,7% 8,7% 8,7%

10,0% 5,0%

16,0%

2,3% 1,7%

0,0% pod 18 let med 18 in med 26 in med 36 in med 51 in nad 60 let 25 let 35 let 50 let 60 let

Vir: Lastna raziskava Na podlagi vprašanja o šolsko izobrazbi izobrazb vprašanih, je mogoče ugotoviti, da ima skoraj 4% madžarskih gostov le osnovnošolsko, ter 10,3% poklicno šolo, 19,3% pa ima srednjo strokovno šolo. šolo Gimnazijsko maturo ima 13,3% vprašanih, višjo izobrazbo pa ima 14,3% vprašanih. 18% gostov je navedlo, da ima 26

visokošolsko, 7% paa univerzitetno izobrazbo. izobrazbo 1% gostov v kmečkem turizmu je označilo drugo vrsto izobrazbe. Večinaa vprašanih iz Slovenije (50,7%) ima srednješolsko izobrazbo, izobrazbo 37,7% pa visokošolsko/univerzitetno diplomo, diplomo medtem ko je 3,3% slovenskih vprašanih končalo osnovno šolo. šolo 14. Slika: Razporeditev vprašanih glede na izobrazbo, 2012 (MAGYAR LANGAUAGE IN THE GRAPH!!!!!!) 60,0%

50,7%

50,0% 37,7%

40,0% 30,0% 20,0% 10,0% 3,3%

19,3% 18,3% 13,3%14,3% 10,3%

7,0% 1,0%

0,0%

3,3%

magyar válaszadók szlovén válaszadók

Vir: Lastna raziskava Glede poklica madžarskih gostov je mogoče ugotoviti, da ima 3,5% % funkcijo vodilnega delavca, delavca 1% pa funkcijo managerja, 10,64% % opravlja fizično delo, medtem ko je 14,5% % intelektualcev. intelektualcev 8,7% gostov je brezposelihn, 1,1% na porodniškem dopustu ali dopustu za nego in varstvo otroka, otroka upokojencev pa je 5,33% v raziskovanem vzorcu. Iz rezultatov izhaja tudi,, da so v raziskovanem obdobju najboljzainteresirani za kmečki turizem Madžari, ki so zaposleni. 10% vprašanih slovenskih h turistov je fizičnih delavcev, 4,5% je menedžerjev, menedžerjev enak delež imajo dijaki, in skoraj enako število učiteljev.. 10% slovenskih vprašanih ni želelo odgovoriti na to vprašanje. vprašanje 15. Slika: Razporeditev vprašanih po poklicu,20122012 poklicu (MAGYAR LANGAUAGE IN THE GRAPH!!!!!!)

27

nincs válasz

upokojenka

gimnazijec

Trgovina in storitve

Uradnik

študent

Inženir, profesor, učitelj

Vodilni delavec, manager

tehnični poklic

jelenleg munkanélküli

Gyes/Gyed

nyugdíjas

felsővezető

középvezető

szellemei foglalkoztatott

fizikai foglalkoztatott

14,50% 16,00% 14,00% 10,50% 12,00%10,67% 10,00% 10,00% 8,17% 8,00% 4,17% 5,33% 4,50% 4,50% 6,00% 3,67% 3,67% 3,50% 4,00% 0,50% 1,00% 1,17% 2,00% 0,33% 0,00%

magyar válaszadók szlovén válaszadók

Vir: Lastna raziskava Slika 16 prikazujeneto dohodek na osebo med vprašanimi. 2% vprašanih Madžarov manj kot Slovencev ima manj kot 30.000 forintov dohodka na osebo, 9%, oziroma 3% ima neto dohodek na osebo med 30.001 in 60.000 forintov. Odgovor od 90.001 do 120.000 forintov je izbralo 19% madžarskih anketirancev,medtem ko je opcijo nad 120.000 forintov izbralo 9,7%. Največ, 31,7%, je bilo Madžarov, katerih neto dohodek na osebo znaša od 60.001 do 90.000 forintov, , medtem ko ima 40% slovenskih turistov povprečni dohodek nad 180.000 forintov. 16. Slika: Razporeditev vprašanih glede na dohodek na osebo, 2012 45,0% 40,0% 35,0% 30,0% 25,0% 20,0% 15,0% 10,0% 5,0% 0,0%

40,0% 31,7%

19,7% 13,0% 13,0% 9,7% 8,0%

9,0% 2,0% 1,3%

3,0%

4,3%

1,7%

Madžarski odgovori 4,3%

Slovenski odgovori

Vir: Lastna raziskava Pregledali smo, v kolikšni meri vpliva gospodarska kriza na počitniške navade (Slika 17). Na 7% vprašanih Madžarov gospodarska kriza ni vplivala, 28,7% anketiranih je manjkrat letovalo, 25% 28

vprašanih rajši izbere domače, krajše potovanje, 29,7% pa išče cenejše rešitve, 3,7% anketiranih pa sploh ne gre na letovanje. Do zanimivega rezultata je prišlo med slovenskimi vprašanimi: med slovenskimi vprašanimi se nihče zaradi krizeni odpovedal letnim počitnicam, 33,3% jih išče raje neko cenejšo rešitev. Na 26,3% anketiranih pa sploh ni vplivala recesija. 17. Slika: Vpliv gospodarske krize na potovalne navade, 2012 33,3%

35,0% 30,0%

29,7%

28,7% 26,3%

25,3%

25,0%

Madžarski odgovori Slovenski odgovori

24,7%

20,0% 14,0%

15,0% 10,7% 10,0%

7,3%

7,3% 3,7%

5,0%

0,0% 0,0% Sploh ne vpliva

Manjkrat Rajši grem Izberem si grem na na počitnice krajše počitnice znotraj meja počitnice

Poščem cenejšo možnost

Sploh ne grem na počitnice

Vir: Lastna raziskava

3.4 Vizija in strateški cilji Zaradi globalne konkurence, ki jo lahko občutimo tudi na področju turizma, se spremeni tudi narava konkurence: medtem ko je bila prej značilna konkurenca med posameznimi ponudniki storitev, dandanes postaja dominantna konkurenca med posameznimi destinacijami. Razlike – ki določajo tudi izbiro turistov – med posameznimi destinacijami je oblikovala homogena globalna ponudba multinacionalnih ponudnikov turističnih storitev. Ob povečanju vrednosti razlik med destinacijami je postala splošna tendenca, da je turistom skup doživetij, ki so jih doživeli med potovanjem, postal veliko bolj pomemben, kot posamezni elementi - vsak posebej (Jancsik, 2008).

Vizija: Območje 5 Poštnih kočij naj bo destinacija, ki celo leto ponuja doživetja, ki temeljijo na naravni in kulturni dediščini. Zgoraj navedena vizija postavi zaželen cilj, ki za lokalne prebivalce, vendar predvsem za ponudnike turističnih storitev, določa pot. Pri viziji moramo poudariti »doživetje«, ki mora biti v središču razvoja in vseh dejavnosti. Seveda je to doživetje lahko povezano ne samo z zabavo, ampak tudi z učenjem, ohranjanjem dediščine in spoštovanjem narave. Vendar za doseganje tovrstnih ciljev morajo organizatorji regijskega turizma najti pot do turistov. 29

Za postavitev posameznih strateških ciljev si lahko pomagamo z Buhalisevim modelom „6A”, in na podlagi razpoložljivih informacij smo v okviru posameznih elementov ponudbe pregledali, katero vrsto razvoja potrebujemo, in v kakšni meri. Buhalis (2000) gleda na posamezne turistične destinacije, kot na „lepila”, posamezne turistične izdelke in turistične storitve združuje pod blagovno znamko. Po njegovem modelu, ki ga imenujemo model „6A”, lahko ponudbo destinacij opisujemo z naslednjimi elementi: Atrakcije (Attractions) Naravne, kulturne atrakcije, specialne prireditve, itd. Dostop (Accessibility) Prometna omrežja in storitve Dejavniki udobja (Amenities) Osnovne turistične storitve (namestitev, oskrba, itd.) Dosegljivi paketi (Available Vnaprej ali na kraju samem kupljena potovanja, paketi packages) storitev Aktivnosti, ki se lahko opravljajo Možnosti za šport, rekreacijo in kulturo, ki so na razpolago (Activities) na kraju samem Dopolnilne storitve (Ancillary Nadaljnje storitve, ki jih koristijo tudi turisti (banka, pošta, services) bolnica, itd.) 1. Tabela: Elementi ponudbe destinacije (vir: Buhalis, 2000) Na podlagi tega se določena destinacija lahko razlaga kot kombinacija vseh izdelkov, storitev in doživetij, ki se nahajajo na kraju destinacije. Strateške cilje, ki so potrebni za doseganje zgoraj navedene vizije, povzema naslednja slika. Strateški cilji so bili določeni na podlagi trendov na trgu, analize SWOT, strokovnih delavnic in rezultatov raziskav z vprašalniki.

30

Slika 1 Strateški cilji

a) Okolje, ki podpira turizem V regiji 5 Poštnih kočij delež turizma pri rezultatih lokalnega gospodarstva trenutno ni pomemben. To ima več razlogov. Eden od razlogov je, da v tej regiji sprejemanje turistov nima pomembne tradicije, razen lokacijj s termalnimi kopališči, ki imajo velik promet , hkrati pa svoje dejavnosti opravljajo kot samostojno,, torej svoje neposredne okolice ne vključujejo v pomembni meri v svoje dejavnosti. Tudi naše raziskave kažejo, da v regiji ni pomembnejših atrakcij, „so samo povprečne atrakcije”, vendar le-te te brez strokovne organizacije in sodelovanja ne predstavljajo atrakcije na trgu. Tretji najpomembnejši razlog je, je, da se ljudje, ki živijo v regiji, ne zavedajo, katere so lokalne dragocenosti,, ki v času globalizacije lahko nudijo osebno oskrbo in unikatni svet doživetij za ljudi, ki prihajajo iz mest. Lokalni prebivalci morajo prepoznati, da so kraj njihovega prebivanja, naravno okolje in kulturna dediščina, takšne šne vrednosti, ki lahko z razvojem in organizacijo nudijo prihajajočim turistom vseživljenjska doživetja. V okviru razvoja okolja, ki podpira turizem, mislimo na razvojne razvoj akcije, ki jih lahko regija izvaja z lastnimi viri,, s skupnim delom in oblikovanjem pogleda, ki upoštevajoč spremembe zunanjih okoliščin

31

(npr. pravne, gospodarske, politične spremembe), spremembe) vplivajo na turizem le posredno (npr. zagotovitev virov za razvoj organizacije iz natečajev). V okviru projekta 5 poštnih kočij bomo bo v kraju Nagyrécse postavili turistični razvojni center, ki bo postal srce in duh turističnega razvoja regije. Izgradnja okolja, ki podpira turizem, je stalna naloga, h kateremu lahko prispevamo z uresničitvijo naslednjih delnih ciljev:

Turizmust támogató környezet fejlesztése Szervezeti háttér kiépítése

Partnerség

Klaszterek

Információs hálózat

Slika 2 Okolje, ki podpira turizem

Ta center naj bi vzpostavil organizacijsko anizacijsko ozadje, ki bo b prispevalo k temu, da bo regija 5 poštnih kočij ne bo obstajala le na papirju. V prid tega predlagamo oblikovanje organizacijskega ozadja, ki temelji na načelih sistema TDM-a.. Sam sistem TDM je bil vzpostavljen na Madžarskem na najbolj n popularnih letoviščih.Podporo iz razpisov so dobile le tiste organizacije, ki beležijo najmanj 40.000 nočitev. TDM predstavlja obliko sodelovanja, za katero so značilni prostovoljnost, gradnja od spodaj in profesionalizem.. Seveda pa so za upravljanje upravljanje sistema potrebne podpore, vendar le-te le lahko izvirajo ne samo iz virov iz razpisov, ki so opremljeni z oznako TDM. Kooperacijo turističnih in drugih ponudnikov storitev, ki delajo skupaj za turizem regije ter kooperacijo vladnih in ne-vladnih ne organizacij bi lahko koordinirala delovna organizacija, ki deluje v kraju Nagyrécse, in bi v primeru razpolaganja z ustreznimi viri lahko opravljala naloge, ki so potrebne za uvajanje regije v turizem in za razvoj. Za tovrstna sodelovanja je nepogrešljiva izgradnja in delovanje partnerstva v takšni meri, ki temelji na tem, da regijski akterji ne samo želijo ampak so tudi sposobni za udeležbo v tem procesu (z žrtvovanjem časa, dela in denarja). Organizacije, ki sodelujejo v partnerstvu, z dodajanjem različnih lastnih virov podpirajo skupno zadevo, z , ki ima jasno opredeljen cilj in predmet. Lokalno partnerstvo pomeni več kot skupen projekt: projekt: to je namen, namera za krepitev turističnih in regijskih vezi, za izgradnjo skupne družbene odgovornosti. Cilj sedanjega partnerstva je, da s širjenjemstrokovnega širjenjem znanja in virov povečujemo učinkovitost turističnih storitev, ki so ponujene ciljni skupini, in njihovo donosnost. Podobno je pri projektu 5 Poštnih kočij uresničitev posameznega razpisnega projekta 32

velikokrat prva skupna akcija lokalnih akterjev, ki se stalno razvija in zori, z integracijo novih akterjev ali oblikovanjem drugih vrst partnerstva. To lahko kasneje postane osnova za nadaljnje lokalne skupne pobude. Partnerstvo je torej lahko horizontalno, to pomeni, da posamezni akterji znotraj regije svoje načrte, storitve in marketinške aktivnosti usklajujejo z vodstvom inovacijskega centra, kjer vsi partnerji določijo kontaktne osebe, skupaj določijo naloge in odgovornosti in vzpostavijo sistem pretoka informacij, ki omogoča stalno in ažurno informiranje in obveščanje partnerjev. Četudi so partnerji in profesionalni sodelavci centra zavzeti in imajo dovolj velikopodporo za sodelovanje, menimo, da je območje, ki sodi v projekt geografsko preveč obsežno za to, da bi se lahko enotno upravljalo v vseh pogledih. Zato predlagamo, da se oblikujejo segmenti, ki bodo zajeli posamezne mikro-regije in/ali kategorijo izdelka (npr. kolesarjenje, vinski turizem). Ti klasterji bodo primerni za to, da bodo ponudili turistom kompleksno in usklajeno ponudbo. Klasterji izdelkov lahko širijo linearne atrakcije, medtem ko klasterji, ki se oblikujejo znotraj mikro-regije, z diverzifikacijo svoje ponudbe lahko podaljšajo verigo doživetij, ter tako prispevajo k temu, da se podaljša čas bivanja in povprečni izdatki. Prav zato je pomemben del v okviru klasterja upravljanje atrakcij ter, Prilagajanje atrakcij turistom. Pomemben del okolja, ki podpira turizem, je zagotovitev oskrbe z informacijami tako ponudnikov storitev, kot tudi turistov. Naloga komunikacije ponudniki storitev, ter med ponudniki storitev in centrom je informiranje, motiviranje inoblikovanje celovitega pregleda. Smatramo, da je pomembno, da obstaja forum, čeprav na spletu, kjer lahko poteka komunikacija med ponudniki storitev z zgoraj navedenim namenom. Postavitev turizmu-prijaznega pogleda v ospredje lahko v veliki meri prispeva k vzpostavitvi okolja, ki podpira turizem, osnovni element katerega je zahtevnost. To zajema tako zahtevnost do našega okolja, kot tudi zahtevnost do nivoja storitev. Pri uveljavljanju zahtevnosti ima turizem vlogo katalizatorja, ki lahko prispeva k temu, da zahtevnost prihaja od znotraj, in postane pojav, ki je značilen za vsakdanje življenje. Pozitiven učinek zahtevnosti se najbolj izrazito pojavlja v turizmu. Center lahko lansira spletne kampanje katerih prvotni cilj je prikazati dobre prakse, ki imajo gospodarske, družbene in kulturne učinke. Po drugi strani lahko za lokalne skupnosti (bodisi za gostitelje, kulturne ali druge skupnosti) zagotovijo da razvoj turizma ustvari vrednost, ne samo za goste, ampak tudi za lokalno skupnost, ter prispeva k ohranjevanju lokalnih vrednosti in tradicij. Poleg krepitve gospodarske pomembnosti turizma, ter predstavitve funkcij panoge, ki izboljšajo kvaliteto življenja, je potrebno v zvezi z oblikovanjem pogleda spodbujati pomembnost strokovnega združenja, ter prednosti sodelovanja, ki se izražajo v povečanju učinkovitosti in gospodarnosti. Za izgradnjo uspešne čezmejne turistične regije je potrebna promocija podjetniške kulture, ki temelji na združevanju ter zagotovitev centralnih virov za programe, ki krepijo združevanje. b) Kvalificirana delovna sila Razvoj delovne sile se lahko uresničuje ne samo v okviru organiziranih izobraževanj lahko se namreč učimo tudi na izkušnjah. Za organizirana izobraževanja –četudi so brezplačna – je zelo težko zbrati udeležence, čeprav ima večina turističnih podjetnikov željo po izobraževanju.

33

V znamenju večnega izobraževanja predlagamo Centru kombinacijo več načinov izobraževanja.

Szervezett képzések

Tanulmányutak

Hírlevelek Slika 3 Koraki razvoja kvalificirane delovne sile

Poleg organiziranih izobraževanj so v projektu strokovne ekskurzije, ter novice, ki se lahko redno objavljajo in ponujajo odlične možnosti za izobraževanje, usposabljanje ter za oblikovanje širšega pregleda nad stanjem. Glede tematike treningov je potrebno poudarjeno obravnavati področja, ki predstavljajo regionalno sodelovanje in spodbujajo TDM in upravljanje, ter spletne komunikacijske tehnike na uporabniškem nivoju, ki se osredotočajo na primere dobrih praks. Za ponudnike storitev, ki se pridružujejo programu 5 Poštnih kočij, predlagamo udeležbo na izobraževanjih, ki jih organizira Center, saj tudi s tem pripomoremo k vzpostavitvi kakovostnega turizma. Nadalje predlagamo, da sem med storitvene standarde uvrstiudeležba na izobraževanjih, ki je eden izmed pogojev za vključevanje. c) Razvoj konkurenčnih turističnih storitev Za razvoj konkurenčne turistične regije, ki ponuja doživetja, so potrebne tudi konkurenčne turistične storitve, kajti če posamezne storitve, ki niso zanimive in privlačne združimo v skupno storitev učinka seveda ni. . Neizogibno se postavlja vprašanje, kako ustvariti konkurenčno turistično storitev. Rešitev vidimo v kompleksnim med seboj usklajenih dejavnostih. Storitev ali regija lahko postane konkurenčna, če odjemalcem ponuje takšne prednosti oziroma vrednote, ki se lahko trajno razilikujejo od konkurenčnih in jih je težko posnemati. Z vidika turizma je pomembno, da lahko storitve navadno posnemamo, posnemanje pa zmanjuje visoke stroške investicije. Težko pa je posnemati , prenesti naravne vire, kot so npr. termalna voda, zdravilna voda, unikatna flora in favna, ter vire, kot je kultura, ki je pojav, ki se razvija več stoletij in se 34

deduje od generacije do generacije eracije. Sem sodijo njene fizične ali organizacijske oblike, oblik npr. družinska hiša, ki je značilna za regijo, ali oblika kmetovanja, lokalni izdelki, prireditve, ki temeljijo na kulturi ali zgodovinskih dogodkih.

Egyedi programcsomagok összeállítása

Közös értékteremtés

Best practise

Bemutatóhelyek

Autentikus termékelemek

Slika 4 Razvojni stebri elementov konkurenčnih konkurenčč turističnih ččnih izdelkov

V regiji 5 Poštnih kočij v okviru tega poleg dveh razglednih točk in nabave konjskega voza ni naveden drug fizični razvoj atrakcije, hkrati pa načrtujemo zelo izrazit proces razvoja obstoječih atrakcij, oziroma sestavo različnih programskih paketov (storitev), ki so usmerjeni na ciljne skupine in imajo svojo tematiko.. Posamezni programski paketi, ki so značilni na regijo, morajo biti dobro organizirani, da bo preko njih postala privlačna cela regija. regija. Pomembno je, da programski paketi vsebujejo avtentične eznačilnosti storitev, da so dobro organizirani in da so lahko dostopni in uporabni za vsakogar. Zato so potrebnaa komunikacijska gradiva, kot so brošure, zemljevidi in spletne informacije, ki že same po sebi ponujajo onujajo doživetja, doživetj , in bodo postali „brošure doživetij”. Ti programski (storitveni) paketi morajo združevati skupno vrednost regijskih ponudnikov storitev, kajti za oblikovanje privlačnih paketov je potrebno dobro skupno organizacijsko delo ponudnikov onudnikov storitev in lastnikov (upraviteljev) atrakcij, za združevanje in upravljanje pa mora dati pobudo center. enter. Pri oblikovanju programskih paketov je potrebno določiti turistične poti, ki se prilagajajo različnim starostnim skupinam pri tem pa je potrebno potrebno izpostaviti družine in seniorje, ki predstavljajo prvotno ciljno skupino (krajše poti, s počivališči). Pri turistični infrastrukturii je pomembno to, to da bodo označene turistične poti varne in dobro vzdrževane. Turistična pot po možnosti naj zajema atrakcije, ki so značilne za osedno temo poti. Dolgoročno je potrebno proučiti ureditev predstavitvenih prostorov, ki so sposobni interaktivno, na »poučno-zabavni zabavni način« (edutainment) posredovati vrednote regije. Na začetku je potreben dodaten razvoj obstoječih predstavitvenih ih prostorov,, kjer v okviru igrive vzgoje, pod vodstvom animatorja lahko nudimo doživetja. K doseganju zgoraj navedenih ciljev v veliki meri lahko prispevajo izkušnje in primeri, primeri ki predstavijo domačo in mednarodno dobro prakso. prakso Pri zbiranju teh lahko pomaga center, enter, ter upravljalci študijskih poti, ki so navedene med dejavnostmi projekta. Tako zbirka dobrih praks,, kot tudi študijske poti lahko 35

dosežejo svoj cilj le v primeru, če si dotične osebe ciljno prizadevajo za ustvarjanje in uporabo znanja, ki temelji na izkušnjah. d) Razvoj integriranega komunikacijskega spleta Integrirano marketinško komuniciranje se prične z ozaveščenostjo in vodi do splošne integracije, ki lahko odpira nove poti za destinacije. Vsaka posamezna stopnja se gradi na izkušnjah prejšnje, in vsako upravljanje mora najti stopnjo integracije, ki najbolje ustreza regijskemu okolju in stanju na trgu. Med stopnjami so možni prehodi, in vsaka posamezna upošteva sposobnosti organizacije in regije, pomaga pri preživetju in pri premagovanju sprememb na trgu. Tukaj predstavljena struktura je sestavljena iz sedmih stopenj, kjer vsaka vsebuje sestavne elemente prejšnje, in tem dodaja dimenzije, ter jih tako na novo okarakterizira. . Potrebno je upoštevati, da je potrebno za vstop v naslednjo stopnjo potrebno določiti sistem organiziranja, za kar je potreben čas. Stopnje integracije so naslednje: 1. Ozaveščenost Ozaveščenost predpostavlja, da menedžment in deležniki organizacijeprepoznajo potrebo po prilagajanju stalnim spremembam na trgu. Za to moramo voditi stalni dialog ne samo z odjemalci, ampak tudi z drugimi interesnimi skupinami. Verjetnost nastajanja ozaveščenosti se poveča:
ob večjih spremembah, ki se zgodijo na trgu,
ob manjših razlikah med znamkami, ki so prisotne na trgu,
ob večji konkurenci na trgu.

2. Integracija imidža Na ravni integracije imidža organizacija prepozna pomembnost enotnega sporočila in enotne podobe. Na tej ravni je poudarjena integracija podobe. Eden od pomembnih elementov le-te je logotip, ki mora biti naveden na vseh sredstvih, ki se izdajajo z namenom komunikacije. Imidž se mora odražati v vseh simbolih destinacije. Kot kritika tej ravni komunikacije se lahko očita njena relativna površnost. Integracija imidža se poveča:




čim doslednejša je pisna in ustna podoba, čim bolj stalno je pojavljanje vizualne podobe, čim bolj večja je prisotnost organizacije v medijih.

3. Funkcionális integráció A funkcionális integráció a hagyományosan elkülönülő kommunikációs csatornák minél nagyobb arányú összefogására törekszik. Ez a stádium a kommunikációs folyamat erősségeinek és gyengeségeinek feltárásával kezdődik. A funkcionális integráció kialakulásának esélye nő, ha:



Lehetőség van a kommunikációs költségvetés növelésére Minél több marketingkommunikációs funkciót szolgáltat a szervezet 36

4. Koordinirana integracija Na tej stopnji se zmanjša število dejavnikov, ki zmanjšujejo integracijo. Vse komunikacijske funkcije morajo biti enakovredne, če gledamo njihov prispevek k marketinškim prizadevanjem. Osebna prodaja je prav tako pomembna sestavina komunikacijskekaga spletain lahko pripomore k povečanju pripravljenosti za nakup. Na tej ravni je podatkovna baza pomemben element komunikacije. Poleg osnovnih informacij lahko baza razširi tudi s podatki, ki so za marketing pomembni (npr. zvestoba odjemalcev, navade odjemalcev, že uporabljena komunikacijska sredstva). Naloga komunikacijskih strokovnjakov in najboljših poznavalcev odjemalcev je, da določijo in segmentirajo ciljni trg. Verjetnost nastajanja koordinirane integracije se poveča če:




čim širši krog strokovnjakov pripravi marketinško strategijo je podatkovna baza odjemalcev čib obsežnejša, če se uporablja čim več vrst komunikacijskih taktike.

5. Integracija na osnovi potrošnika Namen te komunikacijske stopnje je, da se postopek marketinške komunikacije izvaja učinkovito, tudi ob manjši uporabi virov. Poudarek je na zelo natančnem doseganju ciljne skupine, z učinkovitim izbiranjem medijev, in z natančno izbranimi komunikacijskimi kanali. Podatke, ki se nanašajo na obnašanje ciljne skupine, je potrebno ohranjati saj lahko pomagajo pri nadaljnjem načrtovanju. Na podlagi podatkovne baze se lahko predvidi vedenje potencialnih in zvestih odjemalcev. V tej stopnjije potrebno izvajati marketinške aktivnosti, s katerimi se lahko nadgradi in ohrani lojalnost kupcev, kajti le-ta je veliko bolj učinkovita glede stroškov, kot zagotovitev novih kupcev. Cilj je, da bodo potrošniki zadovoljni, in tako bodo postali gostje, ki se vračajo. Verjetnost nastajanja integracije na osnovi odjemaca se poveča:




če se organizacija čim bolj osredotoča na odjemalce če je lojalnih odemalcev čim več če je na razpolago čim več podatkov o odjemalcih .

6. Integracija na osnovi drugih deležnikov Predpogoj za nadaljnji integracijski razvoj je, da se organizacija zaveda, da razen odjemalcev, oz. turistov obstajajo še številne druge skupine (deležniki), ki so zainteresirane za učinkovito delovanje sistema. Tako se lahkotudi komunikacija nanaša na te skupine (deležnike). V tej stadiju je potrebno upoštevati tudi mnenja zainteresiranih skupin, ki bodo v prihodnosti imeli vlogo pri uspehu organizacije oziroma regije. Verjetnost nastajanja integracije na osnovi drugih deležnikov se poveča:



čim pogostejše je javno pojavljanje organizacije, čim večje je število interesnih skupin. 37

7. Integracija orodij marketinškega komuniciranja Integracija odnosov je lahko popolna, če se uspe vključiti vodje turističnih organizacij v komunikacijski postopek, kar lahko pripomore pri nadaljnjem razvoju komunikacijskega dela.

Kapcsolat

Érintett alapú integráció Fogyasztó-alapú integráció Koordinált integráció

Funkcionális integráció

Imázs integráció

Tudatosság Slika 5 Ravni integrirane marketinške komunikacije V vsakem posameznem stadiju je potrebno pregledati prednosti in slabosti komunikacije, za to, da organizacija lahko najde najbolj učinkovito ravnotežje med odnosi z javnostmi, javnostmi oglaševanjem in direktnim marketingom, na osnovi katerega se lahko sestavi najboljšii komunikacijski splet. splet V dobro integrirani strategiji vse oblike komunikacije prispevajo k uspešnemu doseganju ciljev. Najvišja stopnja integrirane komunikacije temelji na kombiniranju pospeševanja prodaje, oglaševanja in odnosov z javnostmi,, ki se sicer icer pogosto ločujejo od marketinškega komuniciranja. komuniciranja Integracija nima hierarhije, vsaka organizacija mora najprej najti stopnjo, ki je za njo najbolj značilna. V primeru nove destinacije je težko določiti stopnjointegracije stopnjointegracij njenih komunikacijskih dejavnosti. dejav Po drugi strani pa se oblikovanje destinacije 5 Poštnih kočij začenja v okviru projekta, katerega komunikacijske dejavnosti se dotikajo več stopenj integrirane komunikacije. Pomembno je tudi, da se začnejo dejavnosti, ki se nanašajo na raven ozaveščenosti enosti, saj je za center pomembnostalno stalno vzdrževanje stikov med projektnimi partnerji in ponudniki storitev, ki so se 38

pridružili znamki 5 Poštnih kočij. To je potrebno tudi zato, ker ja zaradi gospodarske krize potrebno računati na padec števila gostov. Med vaškimi turističnimi destinacijami, kot znamkami trenutno ni znatnejših razlik, zato pa je konkurenca zelo velika, in je v veliki meri odvisna od možnosti dostopa do informacij. V okviru projekta bo izoblikovana tudi prva različica imidža regije 5 poštnih kočij, tako bodo zagotovljeni enotni vizualni elementi in sporočila, ki so potrebni za integracijo imidža. Tukaj ima center predvsem nalogo, da ponudnikom storitev komunicira pomembnost enotne podobe in jih prepriča o uporabi komunikacijskih elementov pri njihovi komunikaciji. Ker center, ki izvaja skupno komunikacijo, deluje z danim proračunom v okviru projekta, je za doseganje funkcionalne integracijepotrebno, da organizacija opravlja čim več komunikacijskih funkcij. Poleg nalog, ki so sprejete v projektu, se lahko povečajo komunikacijske objave predvsem v okviru odnosov z javnostmi, ter z diverzifikacijo spletne podobe, npr. uvedba blog-a, generiranje glasovanj, objave na Facebook-u. Dejavnost centra zajema tudi raven koordinirane integracije zai začela izgradnjo podatkovne baze ponudnikov storitev. Ta aktivnost se že izvaja. Naslednji korak jeizgrajdnjapodatkovne baze odjemalcev, za kar je nepogrešljivo aktivno sodelovanje ponudnikov storitev. Doseganje naslednje stopnje lahko postane naslednji cilj komunikacijskih dejavnosti, kajti v okviru integracije na osnovi odjemalca je potrebno doseči povečanje učinkovitosti, z manjšimi stroški. To pomeni predvsem gradnjo zvestobe, za kar je pomembno učinkovito doseganje ciljnih skupin. To zahteva maksimalno poznavanje njihovih potreb in pričakovanj Doseganje ciljne skupine z učinkovitim izborom medijev je lahko individualizirano. Na tej ravni je prvotna naloga, da čim več zbranih znanj, podatkov o odjemalcih, po njihovi ustrezni analizi pa se lahko lansirajo učinkovite kampanje. Šesta stopnja predstavlja integracijo deležnikov destinacije, ki pomeni maksimalno vključevanje ključnih posameznikov in organizacij v postopek komunikacije. Ne tej ravni je potrebno sestaviti jasna sporočila, ki jih lahko deležniki uporabljajo in lahko postanejo del komunikacijskih aktivnosti. Na ravni integracije orodij marketinškega komuniciranja je že potrebna vključitev vodij organizacij v postopek komunikacije. Del teh lahko najdemo med sedanjimi aktivnostmi centra, vendar je za sprejemanje znamke 5 poštnih kočij in turizma s strani družbe v širšem smislu, potrebno izraziti soglasje in podporo lokalnih vodilnih funkcionarjev. Poleg načrtovanja integrirane komunikacije je obenem pomembno, da destinacija uporablja ustrezna komunikacijska sredstva in načine, ki so najbolj učinkoviti Ker je prvotni cilj marketinških aktivnosti uvajanje regije na trg turizma, je potrebno opravljati obsežnejše komunikacijske dejavnosti, pri katerem se izbor medijev prilagaja ciljni skupini. V komunikacijskem načrtu razpisa 5 poštnih kočij je navedena uporaba številnih komunikacijskih orodijv (izdaje brošur, prisotnost na sejmih, spletna stran, prireditve, itd.), v tej študiji pa opozarjamo na učinkovito uporabo teh sredstev, ki se prilagaja ciljni skupini. Kot dopolnitev, predlagamo še uporabo takih sredstev odnosov z javnostmi, ki ne zahtevajo nadaljnjih stroškov, vendar omogočajo širjenje informacij v najširšem krogu, medtem ko ustrezajo tudi načelom vzdržljivosti in družbene odgovornosti. Del komuniciranja je potrebno usmeriti tudi na spletne medije, v okviru katerihima ključno vlogo spletna stran. Spletna stran je z ene strani uradna spletna stran projekta, z druge strani pa je glavno sredstvo stikov med ponudniki storitev in turisti. Potreben je znaten razvoj vsebine spletne strani

39

glede programskih paketov. Možnosti za programe in poti so podrobno opredeljeni v tem dokumentu. V zvezi s posameznimi turističnimi paketi je potrebno nuditi naslednje informacije: • • • • •

Zemljevid znamenitosti z navedbo koordinat za GPS Dolžina, čas trajanja ogleda Stopnja zahtevnosti Predlagana ciljna skupina Kratek opis znamenitosti.

Spletna stran nudi pomoč tudi pri prodaji kartice 5 poštnih kočij, saj bodo tukaj navedene informacije o ponudnikih storitev, ki so se vključili v sistem, ter o ugodnostih, ki se lahko koristijo. Razen tega mora biti spletna stran primerna tudi za spletno rezervacijo , kar zahteva tudi vključevanje ponudnikov storitev. Za sestavo storitvenega profila so potrebne naslednje informacije: • •

Glavne značilnosti storitve (npr. naslov, kontakti, odpiralni čas, storitve, ki se lahko koristijo, fotografije) Druge osnovne turistične storitve, ki se lahko koristijo v bližini ponudnika storitev (npr. programi, oddaljenost od najpomembnejših atrakcij)

Druga komunikacijska sredstva – razen svoje funkcije – imajo nalogo, da zainteresirane usmerjajo na spletno stran. Za to je potrebno poskrbeti na vseh posameznih stopnjah integrirane komunikacije. Predlagamo čim bolj aktivno prisotnost na spletu, tudi na javnih portalih, kjer je smotrno lansirati kampanje, s katerimi se oblikujejo ne samo enostranski in občasni kontakti z odjemalci, ampak tudi dolgoročni kontakti, ki lahko povečajo medsebojno komunikacijo med odjemalci o vaškem turizmu in regiji 5 poštnih kočij. Iz vidika odnosov z odjemalci menimo, da je pomembna sestava ti. „kodeksa vedenja ”, ki opisuje vedenje, ki je vzdržno, ki spoštuje dediščino in je pričakovano s strani turistov in ponudnikov storitev. Ta sistem pravil je že v samem pomembno sredstvo odnosov z javnostmi, ter lahko dopolnjuje druga komunikacijska sredstva, ter z njim generira resno zanimanje s strani medijev, v znamenju družbene odgovornosti in vzdržljivosti. e) Razvoj imidža privlačne destinacije Oblikovanje določene turistične znamke ni sestavljeno iz enega samega koraka, temveč gre za večstopenjski je proces. Mnogi menijo, da oblikovanje znamke ni samo steber marketinga, ampak obenem tudi umetnost. Ta proces zajema sposobnost oblikovanja, vzdrževanja, ohranjanjain širjenja znamke. Z oblikovanjem znamke želimo naše izdelke in storitve identificirati in jih ločiti konkurence.

od izdelkov

V primeru turistične destinacije, še posebej v primeru vaške turistične destinacije, je zelo težko najti individualne značilnosti, s pomočjo katerih bi lahko znamko razlikovali od konkurence, in značilnosti, ki za odjemalce lahko predstaljajo vrednost oziroma prednost. Naravne in kulturne vrednote so namreč pri vseh destinacijah lepe, individualne, in še več, lahko postanejo tudi posebne, hkrati pa jih je zelo težko razlikovati od drugih destinacij. Podrobnosti o korakih, osnovni zamisli izgradnje znamke se nahajajo v študiji „Strategija znamke”, vendar je ne samo v fazi izgradnje znamke, ampak tudi v nadaljevanju zelo pomembno, da znamka zagotavlja konkurenčno prednost, ki jo je lahko izoblikovati s pomočjo visoke čustvene vsebine. 40

Predlagamo, da v strategiji znamke poudarjamo naslednje ključne pojme: sprostitev, novost, tradicija, spoznavanje.

doživetje, sreča,

41

Bibliografija • • • • • • •

Árkiné Gombás E. (2002) Misli o marketingu in prodaji v kmečkem turizmu (Kmečki Turizem Falusi turizmus 2002/4.) Bárdos D. (1992): Ponovno spoznavanje kmečkega turizma ter sociološki vplivi tega na področjih brez turizma Bp. 1992 rokopis Bárdos D. (1993): Kmečki turizem in javna uprava. Comitátus (Veszprém) 1993. oktober 66.o. ISSN 1215-315X Csizmadia T. (1999): Kmečki turizem kot možnost razvoja Fekete M. (2005): Falusi turizmus. Falusi turizmustájékoztató 2005. 1-2. szám Könyves E. (2001.): Vloga kmečkega turizma v razvoju podeželja županije Jász-NagykunSzolnok Tasnádi J. (2007): Turizem v EU in na Madžarskem

Internetni viri

• • • • •

http://www.fatosz.eu/hu/fooldal/.htmlfalusiturizmushu.html nalaganje: 13. april 2012. 11:30 http://itthon.hu/szamai-oldalak/turisztikai-termekek/falusi-turizmus nalaganje: 13. april 2012. 14:12 www.szallasport.hu/falusiturizmus/magyarorszagon/ nalaganje: 14. maj 2012. 16:15 hu/szakmai-oldalak/turisztikai-termekek/leader-pdf

42

Aneks 1: Vprašalnik

Spoštovani,

V okviru Evropskega projekta “5 poštnih kočij”, izvaja Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru na obmejnem slovensko-madžarskem področju, tudi raziskavo turističnih značilnosti tega območja ter želja in potreb turistov, ki prihajajo na to obmejno področje. Zato vas vljudno prosimo, če nam pri tem pomagate in izpolnite spodnji vprašalnik. Najlepša hvala!

1. Ste že kdaj počitnikovali na turistični kmetiji?

Raziskovalna skupina EPF Maribor

□ DA

□ NE

Če ste na 1. vprašanje odgovorili z DA, nadaljujte prosim z vprašanjem 3. Če ste odgovorili z NE, nadaljujte prosim z vprašanjem 2. 2. Ali bi želeli počitnikovati na turistični kmetiji?

□ DA

□ NE

Če ste na 2. vprašanje odgovorili z NE, se vam zahvaljujemo za sodelovanje, anketa je končana. 3. V katerem naselju ste / bi želeli počitnikovali? 4. Kako dolgo ste / bi želeli počitnikovali? _____________dni 5. S kom ste / bi želeli počitnikovati? (Izberite prosim en odgovor.) □ s partnerjem □ z družino □ v družbi prijateljev □ drugo, prosim opišite __________________ 6. Kako izbirate svoje počitniške destinacije? (Možnih je več odgovorov.) □ po priporočilu prijatelja, sorodnika ali znanca □ glede na tematske in posebne ponudbe pri ponudniku □ po oglasih □ glede na standard storitev □ Po objavah člankov v časopisih ali revijah □ glede na oddaljenost od doma □ Glede na znamenitosti v regiji □ glede na ceno □ Osebna izkušnja □ drugo, prosim opišite __________________ 7. Označite prosim pomembnost naslednjih dejavnikov pri izbiri počitniške nastanitve, z oceno na lestvici od 1 – nepomembno do 5 – zelo pomembno. 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 Cena Igre za otroke, otroško igrišče Razmerje cena/vrednost Rekreacijske zmogljivosti Kvaliteta Wellness Število ponujenih storitev Zagotovljena prehrana Raznolikost ponujenih storitev Možnost kuhanja Znamenitosti v bližini (npr. jezero) Dostop do interneta Prijazno za družine Možnosti za pohodništvo Športne naprave Gostoljubnost Drugo, prosim opišite __________ 43

8. Iz katerih razlogov se odločate za potovanje (možnih je več odgovorov) ? □ oddih, rekreacija □ wellness, sprememba življenjskega stila □ družinska srečanja □ kulturne znamenitosti □ družba prijateljev □ pridobivanje novih izkušenj □ obisk sorodnikov ali prijateljev □ gastronomija □ ogled naravnih znamenitosti □ iskanje pustolovščin □ spoznavanje navad in običajev □ drugo, prosim opišite ___________________________ 9. Od kod pridobite informacije za svoje počitniške destinacije? (Možnih je več odgovorov.) □ izkušnje prijateljev in znancev □ turistične oddaje na TV (npr. Turistični kažipot ipd.) □ turistični sejmi in razstave □ internet, prosim opišite _____________________ □ počitniški priročniki □ potovalna agencija □ članki v časopisu, prosim opišite____________ □ web portal, prosim opišite ______________________ □ brošure, letaki □ ne zbiram informacij □ drugo, prosim opišite ___________________________ 10. Katere sobe, opremo ali naprave morate imeti na razpolago na počitnicah? (Možnih je več odgovorov.) □ Kuhinja v vsaki sobi □ soba za biljard in kartanje □ Dnevna soba, jedilnica □ žar, roštilj □ TV, DVD □ zunanje igre (npr. košarkarski koši, goli,...) □ igre za mizo (npr. šah) □ dostop do interneta (WiFi) □ dvorana (za večje družbe) □ obdelovalna zemlja □ bazen □ sodelovanje v kmečkih opravilih □ savna, whirlpool □ možnost najema športne opreme (npr. loparji,...) □ notranji bazen □ drugo, prosim opišite ___________________________ 11. Katere storitve pričakujete na turistični kmetiji s pridihom pustolovščin? (Možnih je več odgovorov.) □ načrtovalec dogodkov □ kreativne aktivnosti (npr. kiparjenje, rezljanje, glina,...) □ animator za otroke in za odrasle □ lov za zakladom z napravo GPS □ pohodniške poti s prostori za piknik □ igrišče □ poti nordijske hoje s prostori za piknik □ pustolovski park □ kolesarske poti s prostori za piknik □ tradicionalni dogodki in sodelovanje v njih □ izposoja koles □ jahanje, z inštruktorjem □ izposoja opreme za nordijsko hojo (inštruktor) □ kopališče □ restavracija □ ribolov □ vinska klet □ domači živalski vrt □ domači prehranski izdelki (npr. sir, med,...) □ drugo, prosim opišite ___________________________ 44

12. Koliko časa pred počitnicami pričnete z iskanjem možnosti? □ 8 do 12 mesecev prej □ 4 do 5 mesecev prej □ 6 do 7 mesecev prej □ 1 do 3 mesece prej

□ 2 do 3 tedne prej □ 1 teden pred potovanjem

13. S kom običajno preživljate počitnice ? (Možnih je več odgovorov.) □ sam / sama □ z družino □ s partnerjem □ s prijatelji, več družin □ drugo, prosim opišite ___________________________ 14. Prosimo označite vaš spol □ moški □ ženski 15. Prosimo označite vašo starost: □ pod 18 let □ med 26 in 35 let □ med 51 in 60 let □ med 18 in 25 let □ med 36 in 50 let □ nad 60 let 16. Prosimo označite vašo najvišjo doseženo stopnjo izobrazbe: □ manj kot srednješolska □ srednješolska □ več kot srednješolska 17. Prosimo označite vaš poklic: □ Vodilni delavec, manager □ Uradnik □ industrija ali majhno podjetje □ Inženir, profesor, učitelj □ Trgovina in storitve □ tehnični poklic □ drugo, ___________________ 18. Prosimo označite povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v vašem gospodinjstvu: □ pod 100 € □ med 301 in 400 € □ med 501 in 600 € □ med 101 in 200 € □ med 401 in 500 € □ več kot 600 € □ med 201 in 300 € 19. Kako svetovna gospodarska kriza vpliva na vaše počitniške navade?: □ Ne vpliva

□ Izberem krajše počitnice

□ Manj pogosto grem na počitnice 20. V kateri državi živite?

□ Izberem cenejše počitnice (npr. apartma namesto hotela) □ Počitnikujem v domači državi □ Ne hodim na počitnice. __________________________________

Najlepša hvala za vaše odgovore !

45

Aneks 2: Ocenjevanje regionalnih privlačnosti 1

Naravne atrakcije Naziv atrakcije

1.

Ribnik, Barlahida

2. 3.

Otok Kányavár, Kányavár Pašnik z drevesi, Kerkafalva

4.

Gozdni park, Szentgyörgyvölgy

5.

Stari bukov gozd Vétyem, Tormafölde

Ključne besede za opis

Jezera za zbiranje padavinske vode; čudovita panorama, kakor dve jezeri, ki ležita pred gozdom, prereže potok, ki je obdan z drevesi in grmovjem. Poučna steza Búbosvöcsök Napredna sukcesija na veliki paši kaže, da se je začelo spontano poraščanje z gozdom. Del Naravovarstvenega okolja Szentgyörgyvölgy. Botanične zanimivosti na tem območju so: ker se nahaja pri stičišču flornih con, ima tudi neverjetno raznoliko rastlinstvo, še posebej dragocena je vrsta rastlin z mehkim steblom, tako zvezdnata narcisa, močvirski tulipan in rumena lilija. Eden od najstarejših gozdov v državi, velikosti dreves so očarljive, in spoštovanja vredne. Drevesa bukovega gozdu, ki so 200 let nedotaknjena, so skoraj 43 metrov visoka, premer debel je večji od 1. metar. Tukaj živi

Spletna stran

Ocenjevanje poznavanja (1-3)

Ocenjevanje atraktivnosti (1-3)

Ocenjeva nje stanja (1-3)

Ocenjevanje komunikacije (13)

1

1

2

1

http://www.barlahida. hu

3 1

3 2

2 2

3 2

www.bfnp.hu

2

2

2

3

www.zalaerdo.hu

2

2

3

2

http://www.zala.hu /index.php?option= com_content&task= view&id=1608&Ite mid=274

1

[1] Pri ocenjevanju prepoznavnosti obstajajo kategorije: državna prepoznavnost, regionalna prepoznavnost, lokalna prepoznavnost. [2] Ocenjevanje atraktivnosti: visoka– večina obiskovalcev regije ga obiskuje, predstavlja tudi imidža regije, povprečna – atraktivnost obišče določeni segment obiskovalcev namerno, npr. tisti, ki jih zanima specialna tema; nizka: atrakcijo obišče relativno majhno število obiskovalcev. [3] Obnovljeno/dobro opremljeno: turistom nudi pozitivna doživetja; povprečno stanje: v zadnjih časih ni bilo obnovljeno, majhne pomanjkljivosti ne vplivajo na obiskovanje, vendar malce negativno vpliva na turistično doživetje; slabo: atrakcija v neoskrbovanem in poškodovanem stanju, morebiti z zaprtimi deli, negativno vpliva na imidž destinacije in na doživetja turistov. [4] Kakovost in količina dosegljivih informacij o atrakciji, predvsem spletne informacije: Visoka – lastna domača spletna stran, ali podrobne in zanesljive informacije, ki so navedene na kateri od zbirnih strani, srednja – informacije v srednji količini, nizka – malo informacij, ki se lahko najdejo le z dolgotrajnim iskanjem, zastarele informacije.

46

6.

Evropsko jezero, Tornyiszentmiklós

7.

Arboretum Budafa, Bázakerettye

8.

Jezero v Kistolmácsu, Kistolmács

številna vrsta redkih zaščitenih gob, v votle, ki so jih izkljuvale žolne, pa so se vselile take redke vrste ptice, kot so lesna sova, ali golob duplar. Gozdni stalež, ki je označen kot gozdno jedro, je star več kot 160 let. Evropsko jezero, ki je v privatni lasti, je primerno tako za športni kot za ribolov v prostem času. Okolica jezera bo v bližnji prihodnosti postala primerna za dejavnosti v prostem času, primerna za odprti bazen, kampiranje, in za gostinske enote. Arboretum v kraju Budafapuszta, ki je bil ustanovljen leta 1959 in leži na površini 46 hektarjev, se nahaja kakega 2 km od kraja Bázakerettye, med prijetnimi zalskimi bregovi,in se prilega v krasno pokrajino z bukvami v Göcseju. Lahko smo ponosni na več kot 200 vrst rastlin, smrek, krošenj in grmov, ki so večinoma zaščitene. in se nahajajo na tem območju. Vrste dreves so iz Severne Amerike, Azije in Severne Evrope. Najbolj transparentni so morda topoli, mamutovci in močvirske smreke, ter azaleje, ki cvetijo v začetku maja. Arboretum Budafai – poleg visoke estetske vrednosti pokrajine in njegovih zanimivosti – služi tudi ciljem gozdarskih raziskav in poučevanja. Tukaj se izvajajo evolucijske preiskave, s pomočjo katerih izberejo najprimernejše vrste smrek za posaditev v zalskih gozdovih. Pri iskanju nafte je ob seizmični eksploziji pritekel vodnat izvir iz zemlje. Ta izvir je dal idejo za oblikovanje jezera za javne namene. Jezero je izgradilo Gozdarstvo ob podpori strokovnjakov za vodno gospodarstvo, v sodelovanju z naseljema Letenye in Kistolmács. Jezero je priljubljen cilj izletnikov. Sem prihajajo ljudje, ki bi se radi kopali, kampirali, ter turisti in

2

2

2

2

http://kirandulaster vezo.hu/celpont/tor nyiszentmiklos/euro pa

3

2

3

3

http://www.kerettye .hu/index.php?pg=b udafai_arboretum

3

3

3

3

http://kistolmacs.fw.h u

47

– razen v prepovedanem času – tudi ribolovci. V poletnem času je odprto brezplačno kopališče. 9. Gorice, Lasztonya 10. Jezero v Marócu, Maróc

1 3

1 3

1 3

1 3

http://www.lasztonya.hu

2

2

2

1

http://www.molnari.h u/molnari/ http://www.belezna.h u

http://zalaihorgasz. hu/maroc.html

11. Jezero v Molnáriju, Molnári

Ob jezeru je bilo organizirano več mednarodnih tekmovanj v ribolovu. Breg jezera je na eni strani poraščen z drevesi in grmovjem, s trsnimi in rogoznimi robovi, na drugi strani, iz smeri ceste pa se nahaja park s počivališči in možnostjo za prižiganjem ognja. Razen v prepovedanem terminu je dovoljen tudi nočni ribolov. ribolovno jezero

12. Ribnik v Belezni, Belezna

ribolovno jezero

1

2

2

1

13. Ribnik v Galamboku, Galambok

Na meji občine Galambok se med gajskimi gozdovi nahaja eno od najlepših jezer Južne Zale, ki je pravi raj za ribolovce. Gorice ki povezujejo naselje s krajem Rigyác

1

2

2

1

http://www.galambok.hu /

1

2

2

1

Ribolovno jezero Samouprava je v sodelovanju z občani in lokalnimi organizacijami zasnova prihodnost vasi in turizem na cerkev, in na gorice, ki so pridobile rang vinorodnega okoliša. Privlačnost majhne vasice v bližini hrvaške meje zagotavlja lepo naravno okolje. Vas obdajajo razkošni gozdovi, njeno mejo označujejo gorice na zahodnem delu, v travnatih dolinah pa izviri skrbijo za bistro vodo dveh večjih potokov. Jezera, ki so nastala po pridobitvi kamna v starih časih, skoraj v neposredni soseščini Mure, blizu državne meje. Vedno bolj popularen počitniški park postaja počitniški center, ki se nahaja 5 km od mestnega jedra, na cesti Kaposvári út, in zajema 40 hektarjev, umetno jezero in njegova okolica.

1 2

1 2

1 2

1 2

http://www.eszteregn ye.hu/ http://www.hahot.hu/

1

2

2

2

http://www.liszo.hu /tori.php

1

1

1

1

http://www.murakere sztur.hu/

2

3

2

2

http://www.nagyka nizsa.hu/

14. Gorice, Eszteregnye 15. Jezero v šotovini, Hahót 16. Gorice, Homokkomárom

17. Gozdni park v Liszóju, Liszó

18. Jezera v gramoznici kavicsbánya, Murakeresztúr 19. Jezero za čolnarjenje, Nagykanizsa

48

Možnost za ribolov, čolnarjenje, igrišče za telovadbo v gozdu, zraven tega pa kvalitetna gostilna lahko postanejo cilj izleta. 20. Stoletni zaščiteni mamutovec, Nagyrécse 21. Drevored platan, Surd

V počitniškem parku Zichy in na hribu Szakállhegy lahko občudujemo večstoletne platane in hraste. Slavni vrt s sadikami še tudi danes deluje drevesnica.

22. metuzalemski kostanj, Surd 23. Park z divjimi hruškami in divjimi češnjami, Újudvar 24. Grajski park, Letenye

Kulturna atrakcija Naziv atrakcije

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

Leseni zvonik, Baglad Pastirjeva hiša, Csesztreg Gasilna brizgalka, Zalaszentbalázs Kovačeva delavnica, Zalaszentbalázs Televizijski stolp, Újudvar Batthyányjeva kurija, Szepetnek zsúpos kleti iz 18. stoletja na zaprtem vrtu, Surd

bivša Pálffyjeva kurija, sedaj vaška hiša, Pölöskefő 9. Kurija Csertán, Pölöskefő 10. Hiša železnega moža, Nagykanizsa

Ključne besede za opis

Posebno vrednost predstavljajo kleti s škopno streho iz 18. stoletja, ki se nahajajo na zaprtih vrtovih.

8.

Okras naselja Veleposestnik mesta jo je dalo zgraditi v sredini 18. stoletja v baročnem slogu, kasneje je dobila

1

2

2

1

http://nagyrecse.hu/

1

2

2

2

http://www.surd.hu/

1 1

2 1

2 1

1 1

http://www.surd.hu/

1

2

2

1

http://www.letenye.hu /

Ocenjevanja poznavanja (1-3)

Ocenjevanje atraktivnosti (1-3)

Ocenjevanje stanja (1-3)

Ocenjevanje komunikacij e (1-3)

1 1 1

1 2 1

1 2 1

1 1 1

http://www.csesztreg.hu/ http://zalaszentbalazs.hu/

1

1

1

1

http://zalaszentbalazs.hu/

3 1

1 2

2 2

1 1

http://ujudvar.hu/ http://szepetnek.hu/

1

2

2

1

http://www.surd.hu/

1

2

2

1

1 2

2 2

2 2

1 3

http://ujudvar.hu/

Honlap

www.nagykanizsa.hu

49

11. Medgyaszayjeva hiša, Nagykanizsa

12. Finančna palača, Nagykanizsa

13. Grünhutova hiša, Nagykanizsa

14. Gutmannova palča Nagykanizsa

15. Palača Prve madžarske splošne zavarovalnice Nagykanizsa

tudi klasicistične značilnosti. Nekdaj je bila stanovanjska hiša, s prodajalnami in delavnicami v pritličju, na dvorišču pa so bila skladišča. Vitez z oklepom, ki ga lahko vidimo na fasadi, je bil izvesek trgovca z železom. Nekdanje Mestno gledališče v madžarskem slogu je bilo zgrajeno leta 1927, po načrtih Istvána Medgyaszayja. Freske na fasadi prikazujejo gledališke scene iz gledaliških iger z naslovom »Bánk Bán«, »Falu rossza« in »Vitez Janez«. Več desetletij je služil kot kino, od leta 2006 pa v obnovljeni stavbi deluje Medgyaszayjeva hiša. V Nagykanizsi je bila leta 1879 ustanovljena ena od najbolj zgodnjih finančnih institucij zgodovinske Madžarske, kot poslovalnica Avstroogrske banke. Palača, ki je bila dokončana v letih 1902-03, na podlagi načrtov Józsefa Huberta, je zgrajena v eklektičnem slogu. V notranjosti stavbe je delovala finančna institucija. Od leta 1924 je postala sedež Nacionalne banke, kasneje pa od leta 1987 sedež omrežja Madžarske kreditne banke, z velikim prometom. Trgovska hiša v romantičnem slogu je bila v lasti Alfréda Grünhuta, ki je bil bogat trgovec z žitom, bankir in zbiralec umetnin. Njegovo stanovanje je bilo v nadstropju, v pritličju in na dvorišču pa so bile pisarne in skladišča. Značilnost hiše je fasadni element v vzhodnem stilu nad balkonom. Klasicistična hiša z lepimi linijami je bila zgrajena leta 1820. Visoka kamena vrata, ki so značilna za trgovske hiše, imajo kamnit okvir, fasado krasijo plemenito enostavni zidni okrasi. Nekdanji lastnik je bila tista družina Gutmann, ki je postala evropsko slavna glede obdelave gozdnih izdelkov. Od leta 1953 je tukaj tudi oddelek muzeja. Prva madžarska zavarovalnica je leta 1857 ustanovila agencijo v Nagykanizsi. Njihova palača, ki je bila zgrajena v začetku stoletja, je

2

3

3

3

www.nagykanizsa.hu

2

3

3

3

www.nagykanizsa.hu

2

3

3

3

www.nagykanizsa.hu

2

3

3

3

www.nagykanizsa.hu

2

3

3

3

www.nagykanizsa.hu

50

16. Bogenriederjeva palača Nagykanizsa

17. Kašča (Madžarska hiša plakatov) in mali gradec, Nagykanizsa

18. Župnišče z rozetnimi vrati, lokalno-zgodovinska razstava,Nagybakónak 19. most ( most iz opek s štirimi oboki nad potokom) Liszó 20. družinske hiše s škopno streho (pokrajinske hiše, ki so spomeniki), Kacorlak

danes ena od najlepših zgradb mesta, v njenem slogu lahko najdemo tako elemente eklektike kot tudi secesije. Fasado zgradbe s harmoničnimi barvami s strani Glavne ulice krasi timpanon v višini podstrešja, z logotipom zavarovalnice. Bogato okrašena hiša bi lahko služila kot vzorec secesijskega gradbeništva, če spregledamo elemente obveznega stila, izstopa s svojo izredno živahnostjo in bogatostjo oblik. Bila je v lasti bogatega farmacevta. Na vzhodni strani dvorišča hiše pod naslovom Erzsébet tér 15. je Madžarska hiša plakatov, ki jo je mesto pregradilo iz zgradbe kašče iz 18. stoletja. Zgradba je ohranila svoj originalni značaj, njeno fasado zgoraj zaključuje timpanon, majhna okenca s kamnitim okvirjem samo malce delijo zidno površino. Železna vrata vhoda so najbrž originalna. Tudi notranja ureditev nakazuje na to, da je bila nekdaj kašča. Zraven kašče, nasproti vhoda se nahaja lepa neoklasicistična vila. Neposredno pred izbruhom druge svetovne vojne je bila v lasti trgovca z žitom Lászla Lázárja. Zgradba, ki je bila leta 1996 obnovljena (Mali gradec) ter, je dobila vlogo galerije. V okvirju stalne razstave so razstavljene slike obeh Erzsébet Brunner (mati in hči), ki sta našli njuno novo domovino v Indiji, in nas vodijo po vzhodnem svetu, ter umetnine slikarja Istvána Z.Soósa, rojenega v Nagykanizsi.

Zanimivost vasi predstavljata dve pokrajinski hiši, ki sta spomenika, izmed katerih je ena v posebej dobrem stanju, in je lepo obnovljena. Obe hiši sta v privatni lasti, funkcionirata kot vikend hiši.

2

3

3

3

www.nagykanizsa.hu

2

3

3

3

www.nagykanizsa.hu

1

1

1

1

http://www.nagybakona k.hu/

1

1

1

2

http://liszo.hu/

1

2

2

2

51

21. župnijska hiša, prej ženski samostan frančiškanov, Homokkomárom. 22. osnove družinske ali stražarske iz srednjeveških časov, obdane z jarkom, Eszteregnye 23. Kleti na hribu Asszonyvárhegy, Belezna 24. Hiša narave, Kerkaszentkirály 25. Pokopališče Annus Kósa +spominski steber, Zalabaksa

26. Pokrajinska hiša, Tornyiszentmiklós 27. Vodni mlin, Szécsisziget 28. Övegeseva Spominska soba, hiša, Páka

29. Milenijski spominski park, Petrivente

Župnijska hiša, ki je bila zgrajena leta 1774, je sodila k cerkvi kot samostan. Pregrajena je bila v 19- in 20. stoletju. Lahko jih vidimo pri meji vasi. Zgodovina njihove gradnje ni znana, niso navedeni v naši zgodovini in listinah.

2

2

2

2

1

1

1

2

http://www.eszteregnye. hu/

če nadaljujemo pot v jugo-zahodno smer, gremo mimo kleti na hribu Asszonyvár hegy, in pridemo v kraj Őrtilos-Szentmihályhegy v županiji Somogy in do Drave.

1

1

1

1

http://www.belezna.hu

1

1

1

1

1

2

2

2

1

2

2

1

1 2

1 2

1 2

1 2

2

2

2

2

Kripta, ki je ograjena z železno ograjo in zlomljen steber iz marmorja opozarjata na grob Annus Kósa. Balada iz leta 1921 o ljubezenski tragediji bogate kmetice in njenega ljubimca je zato zanimiva, ker je nastala dokazano brez zunanjih vplivov. Okoliščine njenega nastanka je odkril raziskovalec ljudske glasbe József Vajda József potem, ko je leta 1952 v kraju Nova zapisal tragično zgodbo.

V osnovni šoli v Páki so uredili spominsko sobo, ki predstavlja življenje in preizkuse slavnega profesorja fizike Józsefa Övegesa imetnika Kossuthove nagrade, ki se je rodil v tej vasi. V sobi najprej si lahko ogledamo nekatera preizkusna sredstva, ki jih je uporabljal v svoji televizijski nadaljevanki. Na starih fotografijah, ki so obešene na stenah, lahko vidimo scene profesorjevega življenja. V kotu sobe je urejena notranjost sobe, ki je sestavljena iz profesorjevega pohištva, in so predstavljene nekatere knjige iz več kot tridesetih knjig, ki jih je napisal. skupina kipov ob 1000. obletnici ustanovitve

http://www.zalabaksa.h u

http://www.paka.hu

http://www.petrivente.h u

52

države 30. Ruševina samostana pavlincev na pokopališču, Lispeszentadorján

Verske atrakcije Naziv atrakcije

1.

Župnijska cerkev iz Árpádovih Časov, Csesztreg

2.

Rimskokatoliška kapelica, Dobri.

3.

Kapelica Mároki, Iglódbördöce

Ključne besede za opis

Cerkev je bila verjetno zgrajena v drugi polovici 13. stoletja, prvič je omenjeno v zapisih iz leta 1323. Od konca 16. stoletja do leta 1665 je bila cerkev v rokah protestantov, potem so jo katoličani vzeli nazaj in so jo prenovili. Stanje zgradbe se je v 18. stoletju sproti poslabšalo, ko je leta 1803 družina Eszterházy dala cerkev renovirati. Freske je v tem času pripravil István Dorffmeister mlajši. Slike je eno stoletje kasneje, leta 1904 obnovil Ferenc Storno iz Soprona, na določenih mestih jih je znatno prebarval. Zadnje restavriranje slik je opravil Attila Pintér v letih 1993-1994. Kapelica se nahaja v središču naselja, pri križišču cest, je samostojna zgradba, z vzhodno orientacijo, eno ladjo, in s svetiščem, zaključuje se s segmentnim obokom, pred zahodno fasado je stolp, z dvokapnico s strani svetišča. Ladja in svetišče z ravnim stropom, na vhodni strani ladje se nahaja lesena galerija. Na meji vasi, v goricah, obdanih z gozdovi, stoji spomenik, iz 13. stoletja v lepo negovanem okolju, to je kapelica Mároki. Romunski slog kapelice je bil med stoletji nekoliko spremenjen. V 16. stoletju je postala zapuščena in leta 1974 je prišlo do njenega restavriranja. Na fasadi je režno okno, na straneh stolpa pa so koničasta okna.

1

2

1

1

Ocenjevanje poznavanja (1-3)

Ocenjevanje atraktivnosti (1-3)

Ocenjevanje stanja (1-3)

Ocenjevanje komunikacij e (1-3)

2

2

2

3

1

2

2

2

1

2

2

2

http://www.lispeszentadorj an.hu

Spletna stran

http://www.csesztreg.hu

http://www.iklodbordoce.hu

53

4.

Šolska kapelica, Kerkateskánd

5.

Župnija Svetega Mihaela, Lenti

6.

Cerkev v Kútfeju, Kútfej

7.

Lesena cerkev, Magyarföld

8.

Cerkev, Mikekarácsonyfa

Šolska kapelica je bila zgrajena v originalnem delu Kerkateskánda. V sredini zgradbe, v stolpcu, ki je bila zazidana od zunaj, se nahaja zvon. Cerkev,ki je obenem tudi spomenik, stoji na sredini glavnega trga, je bila zgrajena na mestu srednjeveške cerkve s titulo Svetega Jurija, ki se je porušila pred letom 1669. Takrat so pred vhodom v grad zgradili leseno cerkev v čast Svetega Franca. Na mestu kamnite cerkve je bila leta 1961 ustanovljena nova cerkev, ki je bila dokončana leta 1698. Posvetili so jo v čast Svetega Mihaela. Njeno svetišče in prvi del tridelne ladje sta okrašena z dragocenimi freskami, mojster le-teh je bil István Dorffmaister ml. Njegova slika je tudi slika na oltarju, iz leta 1807, ki prikazuje Svetega Mihaela, po katerem je imenovana cerkev, med borbo s satanom, nad Mojzesovim truplom. Klopi v njej so izdelani v rokokojskem slogu, pričnica je v »zopf« slogu, in je bila narejena v 18. stoletju. Leta 1944 je bila ustanovljena ekspozitura z imenom Kútfej – Lovászi. Potreba po obnovitvi cerkve in zamisel o razširitvi je prvič nastala v začetku 1990-ih let. Obnova je bila izvedena v okviru prostovoljnega dela. Z vzornim sodelovanjem in žrtvovanjem lokalnega občinstva so uspeli spomladi leta 1999 uresničiti ta plemeniti cilj. Tako se je cerkev razširila s stolpom za zvon, s svetiščem, s prostorom za skavte in sanitarnim prostorom. Najpomembnejša značilnost vasi je cerkev device Marije sedem žalosti, ki je bila posvečena 9. oktobra leta 1994. Gradnja se je začela avgusta 1993. Károly Gróf, ki se je preselil iz kraja Karácsonyfa, je ponudil svojo staro hišo, ki so jo lokalci demontirali v okviru prostovoljnega dela.

1

1

1

1

2

2

2

3

2

2

3

3

2

2

3

3

http://epiteszforum.hu/n ode/14507

2

2

2

3

http://www.mikekaracsonyf a.hu

http://www.lenti.hu/inde x.php?nyelv=hu&aktiv=s zent_mihaly_plebania

54

9.

Katoliška cerkev Svetege Hadrijana, Szilvágy

10. Cerkev Vörcsöki, Csörnyefölde 11. Evangeličanska cerkev, Nemespátró 12. Rimskokatoliška cerkev (skesana grešnica Marija Magdalena), Pölöskefő

13. Cerkev (Cerkev Svetega Rókusa), Sormás

14. Sinagoga, Nagykanizsa

Iz opek hiše so bili zgrajeni zidovi, na katere so namestili streho iz breze, ki jih je zagotovila samouprava. Škofija v Szombathelyu je z materialno podporo pomagala pri gradnji cerkve. Danes je najbolj pomembna zgradba vaške slike rimskokatoliška cerkev, ki je poimenovana po mučeniku Svetem Hadrijanu, in stoji v centru Szentadorján, in je bila zgrajena leta 1936 v neoromunskem slogu.

1

1

2

2

1

1

2

1

http://www.csornyefold.hu

Evangeličanska cerkev je bila zgrajena leta 1868 na vrhu visokega hriba, pred njo stojijo krasne lipe, ki so bile posajene leta 1896, ob obletnici milenija. Zgradba spomeniškega značaja. Zgrajena je bila okrog leta 1750, delno na stare, delno pa na nove temelje, iz opek, z lesenim stropom, in lesenim stolpom, v čast Marije Magdalene. Cerkev, ki še danes stoji, je bila zgrajena leta 1875, v baročnem slogu. Ogromno svetišče je polkrožno, stolp pred fasado je koničast. Liturgični prostor in notranja ureditev imata zelo pomembno umetniško vrednost. Na pokopališču ob robu naselja, zraven ceste, kjer poteka glavni promet, stoji samostojna, enoladijska cerkev, kjer se svetišče zaključuje ravno, pred južno fasado stoji stolp, s strani svetišča z dvokapnico, zahodna stran svetišča je povezana z nadstropno zakristijo.

1

1

2

2

http://www.nemespatro.hu

1

1

2

1

1

1

2

2

http://www.sormas.hu

Samostojna zgradba z dvokapnico, s tlorisom v obliki pravokotnika, ki stoji na dvorišču hiše v zaprti liniji. Zgradila jo je judovska skupnost med leti 1810 in 1821 na zemljišču, ki ga je dobila od posestva Batthyányjev 1810-1821. Okrog leta 1840 so jo pregradili, leta 1890 in leta 1928 je bila

2

3

1

2

www.nagykanizsa.hu

55

15. Cerkev in samostan v spodnjem mestu, v Alsóvárosu (Svetega Jožefa), Nagykanizsa

16. Cerkev v zgornjem mestu, v Felsővárosu (Jezusovo srce), Nagykanizsa

17. Cerkev (Cerkev Marijinega rojstva) in samostan,kameni križ, Homokkomárom 18. Molilnica, Fityeház 19. Gorska kapelica, Bucsuta

Aktivna turistična atrakcija Naziv atrakcije

1.

Lovska hiša, Barlahida

2.

Cseszt-régelő rekreacijski

razširjena galerija. Pri vhodu stojita dva spomenika v spomin umrlim v prvi svetovni vojni, oziroma Judom, ki so bili deportirani leta 1944. Sedaj v njej deluje koncertna dvorana. Cerkev v spodnjem mestu, z uradnim nazivom župnijska cerkev Svetega Jožefa je najbolj dragoceni spomenik mesta. Zgrajena je bila med letoma 1702 in 1714 iz opek in kamnov porušenega gradu, za redovnike frančiškanskega redu. Samostan je bil na začetku dijaški dom, poimenovan po Miklósu Zrínyiju, kasneje pa Mestna knjižnica. Zgradba je danes ponovno v lasti frančiškanov. Rimskokatoliška zgornja cerkev je bila zgrajena leta 1764 v baročnem slogu, v čast Svetega Janeza Nepomuka. Njena zunanjost je pobarvana z belo barvo, znotraj pa je okrašena z baročnimi lesenimi kipi. Leta 1824 so jo povečali in so zgradili stolp z dvema etažama.

Na goricah vasi, na hribu Böröncei-hegy se nahaja največja gorska kapelica v Zalski županiji, kapelica Svetega Lovrenca iz leta 1746.

Ključne besede za opis

Na Barlahidi, v čudovitem okolju čaka lovska koča z družinskim vzdušjem vse tiste, ki si želijo oddih in počitek. Skupina zgradb, ki je bila predana

2

2

2

3

www.nagykanizsa.hu

2

2

2

3

www.nagykanizsa.hu

3

2

2

3

http://bucsujaras.hu/ho mokkomarom/index.html

1 1

1 1

1 1

1 1

Ocenjevanje poznavanja (1-3)

Ocenjevanje atraktivnosti (1-3)

Ocenjevanje stanja (1-3)

Ocenjevanje komunikacij e (1-3)

1

1

2

1

1

1

3

1

http://www.bucsuta.hu

Spletna stran

http://www.barlahida.hu

56

park

3. 4. 5.

Vodeni sprehodi in kolesarski izleti, Gosztola Kobilarna Kabala, Gutorfölde Olgamajor, Nova

6.

Krožna proga za motokros, Tormafölde

7.

Omrežje kolesarske poti na Južno-zalskem gozdnatem območju Postaja male gozdne železnice, Kistolmács

8.

leta 2001 se nahaja ob umetnem jezeru s površino 4 hektarjev, na meji vasi. Na območju kampa se nahaja Zvonik István-Gizella, ki služi kot razgledišče. Jezero čaka z odlično, kakovostno vodo vse tiste, ki bi se radi kopali ali so ljubitelji ribolova. Zraven zgradb so na razpolago dve nogometni igrišči, igrišče za rokomet, peščeno igrišče za odbojko, ta igrišča pomagajo obiskovalcem pri tem, da pozabijo vsakdanje probleme. -

Gradec, ki ga krasijo trofeje ustreljene divjadi te okolice je bil nekdaj v lasti grofa Zsigmonda Batthyányja. Gostujoči lovec Marion Schuster je septembra 1970 tukaj ustrelil jelena, ter pridobil trofejo, ki je bila takrat svetovni rekord (12,45 kg, 251,83 CIC točk). Možnosti za lov na tem območju bogati vrt z divjimi prašiči v Hernyéku. Na robu vasi se nahaja krožna proga za motorkros, kjer se redno izvajajo tudi mednarodna tekmovanja v motokrosu.

Med privlačnimi zalskimi pokrajinami, bregovi in gozdovi

2

2

2

1

http://www.gosztola.hu

2

2

2

3

http://www.radihaza.hu/

2

2

2

2

2

1

2

2

http://www.tormafolde.hu

3

2

3

3

http://www.del-zalai-erdotaj.hu/

3

2

3

3

http://kistolmacs.fw.hu

57

9. Kamp, Letenye 10. Športno igrišče, Eszteregnye 11. Lovska hiša (v predelu naselja, ki se imenuje Obornak) 12. Lovascentrum, Nagyrécse

13. Smučišče in sankališče, Újudvar

se vijuga ozka železnica, ki je v minulem časovnem obdobju postala najpomembnejša turistična privlačnost regije. Mala železnica, ki jo upravljajo Gozdne železnice podjetja Zalaerdő Rt., je zelo popularna med izletniki in sprehajalci. Proga gozdne železnice vodi mimo doline Kerke, ter bukovske regije županije Zala, prav tako tudi mimo gozdnega bloka v Vétyemu. Ob izletu z vlakom lahko vidimo ne samo mišarja, ampak se lahko pred nami pojavi tudi črna štorklja. -

1 1

2 1

2 1

1 1

-

2

2

2

1

Za tiste, ki imajo radi konje, ali radi bi jahali, se lahko spoznavajo z jahalnico Centra za jahanje, kjer lahko občudujejo lepe, ljubljene živali v svojem okolju. Smučišee in sankališče, ki je 600 m dolgo, z višinsko razliko 95 m je bilo končano leta 1988. V tej županiji in tudi v okolici je edino smučišče. Njegov nagib je idealen, za začetnike je prijetno poučno smučišče. Na razpolago je tudi vlečnica in tudi hiška vkateri se smučarji lahko segrejejo.

2

2

3

2

http://nagyrecse.hu/

2

2

2

2

http://ujudvar.hu

http://www.letenye.hu/ http://www.eszteregnye.hu/

58

Vinske in gastronomske atrakcije Name and place of attraction 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

Ózon biofarm, Felsőszenterzsébet Mártonova klet, Lenti Trgatveni in vinski festival, Becsehely Kletarstvo Bussay, Csörnyefölde Trgatvena veselica, Belezna Proščenje ob Antonovem, Bocska Tekmovanje vin, Hahót Tekmovanje vin, Homokkomárom Pustna povorka, Murakeresztúr

10. Skok čez kres ob kresni noči, Nagybakónak 11. Dan setve – oživitev lokalne ljudske šege, Surd 12. Tekmovanje v ribolovu in veselica z večerjo z ribjo čorbo, Surd 13. Adventna veselica, Újudvar

Some keywords for description

Pot udeležencev povorke: avtobusna postaja Kollátszeg, kjer udeležence povorke pogostijo s krofi in čajem, potem pa se vrnejo k šoli, v parku se igajo igro »Kisze«, tako odganjajo zimo.

"Sveta Barbara, Adventna veselica

Evaluation of the reputation2 (1-3) 2

Attractiveness 3(1-3) 2

1 1

State of condition 4(1-3) 3

Evaulation of the communication activities5 (1-3) 3

Website

http://biofarm.uw.hu/

1 1

2 2

2 2

www.martonpince.hu http://www.becsehely.hu/

3

3

3

3

http://www.bussaypince.hu/

1

1

2

1

http://www.belezna.hu

1

1

2

1

1 1

1 1

2 2

1 1

http://www.hahot.hu/

1

1

2

2

http://www.murakeresztur.hu

1

1

2

1

http://www.nagybakonak.hu/

1

1

2

1

http://www.surd.hu/

1

1

2

1

http://www.surd.hu/

1

1

2

1

http://ujudvar.hu/

59