Nov dom z novo oblogo Talna in tudi stenska obloga v bivalnem prostoru še kako vpliva na naše počutje v domu. Predvsem pri podu je odvisno ali je ta mehek, topel in barvno usklajen z ostalo opremo. Seveda pa je ob tem tudi pomembno, da so njegove karakteristike prilagojene prostoru glede na njegovo namembnost. Da se bomo v stanovanju dovolj ugodno in hkrati prijetno počutili je v veliki meri odvisno od ustreznih tal, oziroma natančneje; od talne obloge. Beseda »talne obloge« je danes zelo razširljiv pojem, ki se ga nikakor ne da strniti v nekaj stavkih. Zaradi novih iznajdb materialov in sodobnejših postopkov izdelave, s tem pa posledično bolj kakovostnih materialov in neprimerno večje izbire med različnimi oblogami, je vsekakor priporočljivo, da se pred izbiro seznanimo s celo vrsto pomembnih podatkov o posamezni vrsti obloge. Ob obisku salona s talnimi oblogami naj imamo vedno na znanju, da talno oblogo izbiramo za uporabo v naslednjih nekaj desetletjih in da je ravno ta med vso stanovanjsko opremo najbolj obremenjena površina v stanovanju.
Zakaj izbrati parket? Kljub veliki konkurenci sodobnih oblog je parket še vedno najbolj uveljavljena talna obloga v naših hišah. Zakaj je temu tako se vzrok lahko hitro najde v številnih njegovih odlikah. To je predvsem naravni videz materiala, s katerim se nekatere novejše talne obloge ne morejo pohvaliti. V parket se lahko vgradijo različni unikatni vzorci, ki dajo tlom še poseben enkraten videz. Dobra toplotna izolacija je tudi eden izmed adutov parketnih tal. Nadalje je prednost še v različni in bogati izbiri parketa, pa tudi čiščenje in vzdrževanje je enostavno. V primerjavi z ostalimi talnimi oblogami, ki se po določenem času izrabijo in jih je potrebno zamenjati, pri parketu teh nevšečnosti skorajda ni. Namreč parketne deščice so večkrat polakirane z zaščitnim lakom in pobrušene. Ko se po določenem času ta lak obrabi (torej lak in ne parket), se ga enostavno pobrusi in na novo polakira, tako da ima parket spet videz kot ga je imel na začetku. Vendar ta postopek lahko ponovimo dvakrat ali trikrat, zatem pa moramo tudi parket ponovno zamenjati. Vendar, če bomo izbrali dovolj kakovosten parket in predvsem lak, bo takšen lesen pod zdržal večino našega življenja. Parketna obloga je sestavljena iz več manjših, kratkih in ozkih lesenih deščic, ki so med seboj povezane s peresom in utorom, kar pa vedno ni nujno. Te deščice so lahko različne dolžine, širine in debeline. Debelina deščic je sicer odvisna od vrste parketa, vendar naj ne bi bila tanjša od 8 in debelejša od 22 milimetrov. Izdelava parketa se prične z žaganjem različnih vrst hlodovine, iz katerih se pridobijo sveže deske, ki imajo sorazmerno visoko vsebnost vlage (med 70 in 80%). Zatem je obvezen postopek sušenja desk. Deske se sušijo od enega do dva meseca prosto na zunanjem zraku. Na ta način se zmanjša vlažnost desk na 30 do 40%. Ko je sušenje na zraku končano, se deske razreže na želene dolžine. Ob tem se upošteva približno 8% dodatne mere, saj se ob sušenju in izdelavi parketa pojavi omenjena količina odpadkov. Končno vsebnost vlage, ki je od 8 do 10%, dosežejo deske v posebnih sušilnih komorah, v katerih se sušijo še od enega do dveh tednov. Tako posušene deske se pričnejo obdelovati v obdelovalno rezalnih strojih, iz katerih se pridobi končni izdelek. Nekatere vrste parketa se danes pridobivajo tudi iz ostankov pohištvene industrije, kar seveda pripomore k boljšem izkoristku lesnega materiala in k manjši sečnji dreves.
Številne vrste parketa Da ima parket danes še vedno tako močno dominacijo med talnimi oblogami, gre temu tudi zasluga prilagajanju novim sodobnim postopkom izdelave in bogati izbiri različnih vrst lesa. Parket se razvršča po vrsti lesa iz katerega je izdelan, po kakovosti in po načinu izdelave. Glede na vrsto lesa je že nekaj časa na našem trgu zelo razširjena ponudba ne samo iz domačih vrst, temveč tudi uvoženih eksotičnih vrst lesa. Kljub temu v stanovanjih še vedno dominirajo domače vrste parketa, med katerimi je najbolj razširjen hrastov parket. Njegova značilna barva je svetlo rumenorjava. Glavna odlika hrasta je zelo dolga obstojnost in minimalno krčenje. Domača vrsta parketa je tudi bukev, ki mora biti parjena, s katero se doseže zmanjšano krčljivost. Na ta način dobi značilno svetlo rožnato barvo. Češnjev parket se že nekaj časa ravno tako pogosto uporablja. Razlog tega je njegova značilna rjavo rdeča barva z izrazitim tkivom (letnicami). Hkrati pa je njegova slabša plat v slabi obstojnosti. Parket iz jesena je belkaste oziroma svetlorjave barve, ki se sčasoma spremeni v nežno rjavorumeni in rdečkasti odtenek. Podobno barvo ima tudi javorjev parket, ki pa ga odlikuje, da ne spreminja prvotne barve. Zelo dobro obstojnost ima orehov parket, ki je rjavo sive barve z delno belo zelenimi progami. Med eksotičnimi vrstami parketa prevladuje predvsem les iz Afrike, Azije in Južne Amerike, ki se sicer glede kakovosti bistveno ne razlikuje od domačega parketa, le da je njegova barva bolj eksotičnih tonov. Iz Afrike izvirajo predvsem Iroko, (rjavorumene barve), Afrormosia (temno rjava barva s svetlejšimi črtami), Wenge (črna barva z rumenkastimi lisami) in Doussie (rdečo rjavkasta barva), ki je izjemno stabilen parket. Južnoameriški parketi so Cabrueva (rjavkasta barva z rumeno belimi progami), Jatoba (rjavkasta barva), Paduk (temnordeča barva). Azijskega izvora pa so predvsem parketi Merbau (rjavkasta barva), Bambus (svetla in temna barva), in Teak (rjavo zlate barve), ki ima tudi v vlažnih prostorih zelo dobro stabilnost. Izmed eksotičnih vrst parketa je najbolj poznan in tudi aktualen bambus parket. Njegovi glavni odliki sta v trdnosti in trpežnosti. Vertikalno in horizontalno prešana bambusova talna obloga je trša kot hrastova obloga. Pleten bambnusov parket pa je celo trši kot najtrše vrste tropskega lesa. Ker je bambusov parket sestavljen iz posameznih trakov, se manj krči kot trdne vrste lesa. S tem zagotavlja visoko stabilnost. Bambusova talna obloga je tudi antistatična in antialergijska. Kvalitetnejša vrsta bambusovega parketa ima zelo debelo vrhnjo plast, ki se jo lahko večkrat obrusi in obnovi. Tako kot pri ostalih lesenih talnih oblogah je tudi pri bambus parketu vidna površina lahko različno obdelana (lakirana, oljena, voskana, ipd). Sicer bambusova stebla ne vsebujejo lesa v pravem pomenu besede, vendar so njihove lastnosti z lesom v marsičem primerljive. Bambus je tako kot les, obnovljiv vir surovine. Raste zelo hitro, celo do enega metra na dan. Bambusovo steblo potrebuje le 5 let, da postane dovolj trdno in primerno za uporabo talne obloge. Zaradi svoje izredno hitre rasti in učinkovite sodobne proizvodnje, bambusov parket absorbira več CO2, kot se ta sprošča med proizvodnjo in prevozom do kupca. To pomeni, da masivna bambusova talna obloga zagotavlja nevtralen CO2 skozi njegovo celotno življenjsko dobo. Dozorela bambusova stebla obirajo in vzdolžno razcepijo ter odstranijo zunanjo kožo. S kuhanjem se prvotna svetlo rumena barva bambusa spremeni v svetlo rjavo oziroma karamelno barvo. S posebno toplotno obdelavo se lahko pridobi tudi temno rjavo barvo. Po toplotni obdelavi bambusove trakove posušijo in izločijo manj kvalitetne. Videz bambusove talne površine je lahko v horizontalni varianti, kjer so trakovi postavljeni vodoravno in zlepljeni. S tem pridejo do poudarka značilna bambusova vozlišča. Pri vertikalni opciji so trakovi zlepljeni vertikalno. Na ta način so vozlišča manj vidna, kar ustvarja vzorec ozke linije. Pri pleteni varianti so trakovi bambusa stisnjeni in zlepljeni pod visokim tlakom. S
tem je zagotovljena izredno trpežna talna obloga z elegantnim videzom.
Lamelni parket To je masiven parket, ki je sestavljen iz skupka deščic, debelih od 8 do 12 mm, širokih približno 20 mm in dolgih od 10 do 15 cm. Deščice so tovarniško vzporedno sestavljene in nalepljene na mrežasto podlago v obliki plošč. Te so med seboj sestavljene na različne načine. Najbolj znana je sestava v obliki mozaika, lahko je tudi v angleškem vezu (ladijsko), paralelnem vezu (vrstično), ipd. Polaganje lamelnega parketa je precej hitrejše, enostavnejše in s tem manj zahtevno kot pri klasičnem parketu. Polaga se ga z lepljenjem na dobro očiščeno, ravno in dovolj suho podlago. Običajno je primerno disperzijsko lepilo, pri talnem ogrevanju in uporabi bolj zahtevnih lesovih (javor, bukev, ipd) pa se priporoča dvokomponentno poliuretansko lepilo s predhodnim poliuretanskim predpremazom. Kljub enostavni montaži je lamelni parket potrebno po lepljenju še zbrusiti in lakirati. Zaradi manjše debeline parketa je potrebno opozoriti, da se njega lahko brusi samo dvakrat, kar v primerjavi s klasičnim parketom zmanjša življenjsko dobo. Kakovost lamelnega parketa je odvisna predvsem od vrste lesa in števila slojev laka ter njegove kvalitete. V kolikor se uporabi kakovosten lak z več premazi in dovolj trd les, je lahko tudi lamelni parket obstojen več desetletij. Ugodna cena tega parketa je bil največji vzrok njegovi veliki priljubljenosti v slovenskih domovih.
Klasičen masiven parket Masivni parket, ki je najdlje časa na trgu, je stavljen iz manjših deščic, širokih približno 40 mm in dolgih od 3 do 5 cm. Celotna deščica je iz masivnega lesa. Vsaka deščica ima ob strani utor in zagozdo, s katero naseda v sosednjo deščico. Polaganje klasičnega parketa je zahtevno in zamudno delo, saj se vgrajuje vsako deščico posebej. Položi se ga lahko v različnih oblikah kot je na vzporeden način, v obliki ribje kosti, na karo ali v križni obliki. Po končanem lepljenju parketnih deščic na podlago, se njih še zbrusi, zatem pa še polakira. Poleg lakiranja obloge je možna opcija tudi oljanje ali beljenje parketa. V primerjavi z gotovimi oblogami je prednost klasičnega parketa v možnosti različne izbire zaključne obdelave. Poleg tega je odlika njegova debelina, ki je celo od 18 do 25 mm, kar pomeni, da se ga lahko večkrat obnovi oziroma obrusi in ima s tem eno najdaljših življenjskih dob med lesenimi talnimi oblogami.
Aktualni laminatni podi Z razliko od parketa je laminatna talna obloga iz umetnih materialov. Posamezna laminatna plošča je dimenzije približno 130 x 20 cm, debeline 7 do 8 mm in je sestavljena iz več plasti, ki so med seboj tovarniško stisnjene pod pritiskom in visoki temperaturi. Zgornji vrhnji sloj je zaščitni z dekorativno folijo, ki je običajno podobna lesni strukturi, izjemoma keramiki in kamnu in je prepojena z melaminsko smolo. Jedro plošče je iz stisnjenih lesnih vlaken, spodnji sloj pa je iz melaminske smole in je namenjen pritrjevanju ter hkrati služi za hidroizolacijo laminata. Laminat je postal zelo priljubljena talna obloga predvsem zaradi možnosti montaže v prostor s talnim ogrevanjem, zaradi hitrega polaganja, ki je brez umazanije, zaradi dobre odpornosti obloge proti obrabi, udarcem, kemikalijam, mastnim madežem. Poleg teha ima laminat še lep videz in ugodno ceno. Površina laminata je povsem odporna proti vlagi, vendar ob tem velja opozorilo, da jedro in spodnja plast nista, zato lahko v primeru, da v nastalo fugo zaide voda, laminatni pod dvigne. Medtem, ko večino vrst parketov lahko po poškodbi ponovno obnovimo z brušenjem in lakiranjem, to pri tovarniško gotovi laminatni oblogi ni možno. Polaganje laminata je v primerjavi s parketom bistveno bolj enostavno, zato se ga marsikateri
uporabnik loti kar sam. Ker je izdelan v gotovi izvedbi, odpade lepljenje na podlago in lakiranje. Torej se ga polaga po sistemu plavajočega poda. Pred polaganjem mora biti podlaga dovolj suha, ravna in čista. Zaradi tanke debeline laminatnih plošč se njih lahko polaga tudi na dotrajano staro talno oblogo. Ta je lahko lesena, keramična, tekstilna ali iz PVC materialov. Da se prepreči problem škripanja tal med hojo, se pod oblogo položi približno 2 mm debelo poliuretansko penasto folijo. Na trgu je v ponudbi velika izbira različnih laminatnih oblog, ki so različne kakovosti. Slednja se meri z testom Abraser, kateri pokaže stopnjo obrabe laminata. Dovolj kakovosten laminat v stanovanjskem prostoru naj bi vzdržal od 10 do 20 tisoč obratov, oziroma naj bi imel življenjsko dobo od 10 do 15 let.
Prijetna tekstilna obloga Mehka in topla tekstilna talna obloga je še posebej prijetna našim nogam. Poleg tega se z neštetimi videzi in tipi takšne obloge mogoče še najlažje približamo našemu okusu. Vedeti pa je potrebno, da so na trgu po kakovosti med seboj zelo različne tekstilne obloge. Njena kvaliteta je predvsem odvisna od vrste materiala oziroma izbrane preje, podlage in gostote tkanja. Izbrani material je lahko bombaž, volna, polipropilen, poliamid, kokos, juta, akril, svila, ipd. Pri podlagi obloge lahko izbiramo med filcem, PVC-jem, juto, bitumenom in gumo. Kvalitetnejša tekstilna obloga ima globinsko barvana vlakna. Manj kakovostna obloga je slabo odporna na močnejše obremenitve in se v njej rad zadržuje prah. Glede na postopek izdelave je tekstilna obloga lahko tkana ali iglana. Tkana obloga je običajno v rolah širine 4 ali 5 metrov, lahko pa tudi v ploščah dimenzij 50 x 50 cm. Po videzu je takšna obloga oziroma so njene zanke lahko strižene, zaprte ali kombinirane. Odlike iglane tekstilne obloge so v njeni robustnosti in kompaktnosti, s tem pa so tudi bolj vzdržljive. Postopek njene izdelave poteka tako, da se s pomočjo pritiska sintetična tekstilna vlakna stisnejo na tekstilno podlago. Takšna obloga je tanjša, v debelinah od 4 do 6 mm. Ravno tako je lahko v roli širine 2 metra, ali v ploščah.
Keramika v vsakem domu Na našem trgu so največ v ponudbi keramične obloge iz Italije, Španije in tudi Češke. Ne samo pri nas, ampak tudi drugod je najbolj poznana italijanska keramika. Ta slovi predvsem po najboljšem oblikovanju in videzu, ni pa nujno, da ja ta tudi dovolj kakovostna. Za italijansko vsaj po številu nekoliko zaostaja španska keramika, ki že nekaj zadnjih let vse bolj prodira na naš trg. Elegantne oblike ploščic velikih dimenzij so glavna značilnost in odlika španske keramike. Površina keramičnih ploščic je lahko glazirana ali neglazirana. Glazirane ploščice imajo gladko površino in visok sijaj, so enostavne za čiščenje in imajo večjo mehansko trdnost. Ploščice z neglazirano površino pa so deloma porozne in zato precej bolj občutljive na umazanijo ter bolj problematične za čiščenje. Po drugi strani pa imajo v primerjavi z glaziranimi prednost, da niso drsne. Sicer lahko neglazirane ploščice dodatno zaščitimo z lanenim oljem ali silikatnim premazom, s katerim bomo dosegli lažje čiščenje ploščic. Poleg klasičnih keramičnih ploščic so v ponudbi tudi iz granita oziroma granitogrezne ploščice. Te so izdelane iz drobnih delov odpadnega granita in polnil (glina in mleto steklo), ki se s segrevanjem in stiskanjem med sabo zlepijo v plošče. Te vrste ploščic odlikuje predvsem velika trdota in zelo dobra odpornost na obrabo. Njihova površina je lahko ravno tako glazirana ali neglazirana. Tako kot ostale talne obloge so seveda tudi keramične ploščice različnih kakovosti. Razpoznavnost kakovosti ploščic lahko razberemo v dveh oznakah. Prva je stopnja trdnosti, ki
se označuje s kratico MOHS po lestvici od 5 do 9, druga pa je stopnja obrabe označena z PEI in z lestvico 0. do 5. Za zunanjo uporabo keramičnih ploščic je najbolj pomemben podatek o vpojnosti ploščic. Keramika, ki je namenjena zunanji uporabi, mora vpijati manj kot 3% vode, saj bo v nasprotnem primeru zmrzal poškodovala ploščice. Najbolj ustrezen material za zunanjo keramiko je porcelanasti gres. Ta je v zadnjem času kar precej aktualen in se uporablja ne samo pri zunanjem oblaganju, temveč tudi v kopalnicah, saj je sedaj v ponudbi poleg mat izvedbe tudi glaziran z visokim sijajem S tem se njegov videz precej približa podobi pravega kamna ali granita, hkrati pa zagotavlja minimalno vpojnost materiala z manj kot 1% vode. Zanimiva izbira so tudi opečni tlakovci, ki po več desetletjih zatišja zopet postajajo vse bolj sodobna talna obloga. Vzrok tega je njihova slaba toplotna prevodnost (dober toplotni izolator), naravna barva in topel videz. Izdeluje se jih v različnih oblikah (kvadratne, pravokotne, šestkotne…) in z različno površinsko obdelavo. Opečni tlakovci se uporabljajo izključno v notranjosti stavb. Zlasti, če želimo bivalnemu prostoru dodati pečat kmečke domačnosti. Njihova prednost je tudi v tem, da so zelo primerni za talno gretje. Postopek polaganja ploščic Še preden se prične s polaganjem ploščic je potrebno podlago ustrezno pripraviti. Tako talna kot stenska podlaga mora biti trdna, neprašna, dovolj ravna in vpojna za keramično lepilo. Ob tem je pomembno, da je površina čim bolj ravna, saj s tem privarčujemo pri lepilu. Hkrati pa se izognemo uporabi izravnalnih mas. Če je površina neravna v toleranci več kot 10 milimetrov, je priporočljiva predhodna uporaba izravnalne mase. Vedno se najprej prične s polaganjem ploščic po tleh prostora in šele zatem, če je potrebno tudi po stenah. Za v pomoč pri enakem razmiku med stikom ploščic se uporabljajo posebni plastični križci, ki se jih vstavlja hkrati s polaganjem ploščic med njihove vogale. Ko so ploščice položene, se počaka vsaj 24 ur, da se lepilno vezivo dovolj posuši. Zatem se s posebno fugirno maso dokončno zapolni vmesne prazne stike med ploščicami. Fugirna masa je podobno kot keramične ploščice v številnih barvnih odtenkih, zato se lahko brez problema izbere najbolj ustrezno barvo fuge, ki bo dodatno izpopolnila končni videz keramičnih tal. Dovolj kakovostno lepilo je eden izmed glavnih argumentov za trajno keramično oblogo. Lepila in fugirne mase za keramiko se razlikujejo glede na vrsto podlage na katero se ploščice lepijo ali polagajo. Tako se lahko stenske ploščice polagajo na različne vrste ometov kot je cementno apneni, cementni ali mavčni. Talne ploščice se polaga na cementni tlak, različne plošče, tla iz umetnih mas ali pri obnovi na že obstoječo keramično površino. Vsekakor velja opozorilo, da v primeru uporabe neustreznega lepila lahko s časom pričnejo ploščice odpadati. Strošek kakovostnega lepila je povsem zanemarljiv v primerjavi s stroškom morebitne ponovne adaptacije.
Vse bolj priljubljene stenske obloge Dve ali tri desetletja nazaj so bile lesene in tapetne stenske obloge precej aktualne v tedanjih domovih. Vendar sčasoma so te postale zastarele in v zadnjem obdobju se v novogradnjah ali adaptiranih objektih skoraj povsem izginile. Kombinacija sodobne tehnologije z novimi materiali je doprinesla temeljite spremembe tudi pri stenskih oblogah. Če se je za nekdanjo stensko oblogo lahko reklo, da je zastarela, katera ne sovpada v bivalni prostor, bi se za sedanjo stensko oblogo lahko trdilo, da je že popolna imitacija kakršnekoli strukture materiala ali okoljskega ambienta. Odličen nadomestek za pravi kamen so kamnite stenske obloge. Te se v sedanjih domovih ne uporabljajo le kot dodatek na fasadi zgradbe, temveč so pogosta popestritev tudi notranjih sten. Medtem, ko je naravna masivna kamnita obloga precej visoka investicija, so dekorativne
kamnite obloge cenovno bolj dostopne. Dekorativne kamnite obloge so lahko izdelane iz naravnih ali umetnih materialov. Osnova vseh je, da posnemajo videz kamna, oziroma njegovo strukturo in odtenke. Za topel in domač videz bivalnega prostora so primerne predvsem lesene stenske obloge. Ker les pripomore k boljši toplotni in zvočni izolaciji, s takšnimi oblogami privarčujemo tudi pri energiji. Med sedanjimi lesenimi oblogami so aktualne predvsem dekorativne stenske obloge na MDF plošči. MDF oziroma mediapan je visoko kvalitetna gosta vlaknena plošča, izdelana iz lesnih vlaken z dodatkom smole. Pri opremi bivalnih prostorov vse večji hit postajajo stenske dekoracije z tako imenovanimi foto tapetami, s katerimi si pridobimo trodimenzionalni občutek prostora. Zaradi praktično kakršnegakoli videza takšnih tapet je njih možno umestiti prav v vsak prostor – ne glede na stil opreme. Z neomejeno izbiro dizajnov tapet je njih kaj lahko prilagoditi glede na stil notranje arhitekture. Razlog velikega povpraševanja po njih je tudi v možnosti izdelave videza tapete na podlagi investitorjeve fotografije. Takšne tapete z moderno tehnologijo izdelajo in jo natisnejo na trpežen papir z debelino približno 160 g/m². Tapeta je dimenzijsko in UV stabilna ter vodoodporna. pripravil: M.A.
