2
5
4
5
6
SI. 1 (inv. št. E 85) Brisača Cankooa, 80 let, dolžina 146 cm, širina 35 cm. orna ment, lan, rese. stanje dobro. — SI. 2 (inv. št. E 79) Brisača, Suhi vrh pri Fokoocih, 60 let, dolžina 67 cm, širina 55 cm, ornament, lan. rese, stanje dobro. — SI. 3 (inv. št. E 52) Brisača »TôrôlkôzÔ€, Motoarjevci, 70 let, dolžina 143 cm, ši rina 38 cm, ornament, bombaž, rese, stanje dobro. — SI. 4 (inv. št. 59) Tôrôlkôzô, Domanjšeuci, 80 let, dolžina 146 cm, širina 38 cm, ornament, lan, rese, stanje dobro. — 81. 5 (inv. št. E 18) Domanjšeoci, 50 let, dolžina 98, širina 36 cm, orna ment, lan. rese, stanje dobro. — Si. 6 (inv. št. E 63) tôrôlkôzô, Dubrovnik, 80 let, dolžina 204 cm, širina 29 cm, ornament, lan, rese, stanje dobro
ZBIRKA
BRISAČ
V
POKRAJINSKEM MUZEJU
ZA
POMURJE
V MURSKI SOBOTI Vlasta
Koren
P r e k m u r s k e b r i s a č e so doslej v naši strokovni literaturi neznane. Z b i r k a brisač pri P o k r a j i n s k e m m u z e j u za P o m u r j e šteje p o in v e n t a m i knjigi ter kartoteki muzejskih p r e d m e t o v 25 p r e d m e t o v . D o s l e j d e p o n i r a n i eksponati so iz ravenskega, g o r i o k e g a in dolinskega dela Prekmurja. Z b r a n i so bili n a terenu v letih o d 1956 d o 1962. Z b i r k a brisač j e p o svojih eksponatih pisana, saj tudi d v e brisači nista enaki. Brisače se r a z l o č u j e j o p o ornamentiki, tkaničenju in vezenju, p o i z d e l a v i res in p o raznovrstnosti platna. Dataci ja. E k s p o n a t i s o p o svoji starosti izdelani v letih o d 1880 d o 1900. Najstarejši p r i m e r j e star okoli 90 let. Material. Brisače so izdelane iz lanenega, le tu in tam katera iz k o n o p l j e n e g a platna. V r a v n i n s k e m delu P r e k m u r j a so lan že o d naj starejših časov m n o g o b o l j gojili k o t k o n o p l j o . K o n o p l j o so n a m r e č u p o rabljali za pletenje »vajeti« in za i z d e l o v a n j e » p o n j a v « . Platna j e b i l o v P r e k m u r j u t r o j e vrst: 1. » Z g r e b e n o p l a t n o « , 2. »nitno p l a t n o « , 3. » i e n o v o p l a t n o « . Brisače so izdelane iz l é n o v e g a platna. P o k a k o v o s t i j e l e n o v o p l a t n o d v o j n o : l e n o v o p l a t n o , p r e t k a n o s p a v o l o , in čisto l e n o v o platno. L a n e n o , k o n o p l j i n o ali p o l p a v o l n a t o p l a t n o na laneni osnovi se mora p o tkanju obeliti. Platno so n e k d a j belili v k e r a m i č n o i z d e l a n i p o s o d i » p a r u « z v e č k r a t n i m p r e l i v a n j e m luga. P a r j e izdelal p r e k m u r s k i lončar. D a n e s belijo p l a t n o s p o l i v a n j e m v o d e na soncu. P l a t n o se razprostre pri p o t o k u , obteži s k a m n i in se p o l i v a , dokler ne i z g u b i svoje n a r a v n e barve, pobeli. Tehnika izdelave. P o tehniki i z d e l a v e d e l i m o brisače v d v e s k u p i n i : 1. tkane, 2. vezene. P r e k m u r s k e tkane brisače izdelujejo tkalci na statvah, »krosnah«. Izraz krosna se j e ohranil še iz slovanske terminologije.* ' G a v a z z i , Milovan: Praslavenski tkalački stan i tkalačka daštica. Zbornik za Narodni život i običaje južnih Slavena, Zagreb 1928, str. 2.
Krosna so v o d o r a v n e o b l i k e in sestavljena tako, da se l a h k o r a z l o ž i j o ali z o p e t sestavijo v času, k o se tke. T k e se o b i č a j n o v zimskih mesecih, v poletnih mesecih so statve p o s p r a v l j e n e . V M o t v a r j a v c i h se j e ohranil p r e g o v o r , d a se m l a d o d e k l e ne m o r e p o r o č i t i , če ne zna tkati. Pri brisačah z vtkanimi pasovi r d e č i h ali rjavih črt tke tkalec v z o r e c na pamet. O z k e vzorčaste p a s o v e v t k e na n a v a d n i h brisačah, za širše v z o r c e , širše b o r d u r e , p a tke na p o s e b n i h krosnah, ki so spredaj p o daljšane, ker potrebuje prostor za vtikanje trstik. T k e p o v z o r c u , ki ga ima p r e d seboj. T e h v z o r c e v nima vsaka tkalka. D e d u j e j o se iz r o d a v rod, žene si v z o r c e m e d s e b o j izposojajo. Širino blaga merijo p o » p a s m a h « (Bratonci). E n o p a s m o j e d o l o č e n o število niti. E n o p a s m o j e o b i č a j n o 12 niti osnutka.^ Vmesna o b a r v a n a nit, ki j o tko, j e l a h k o d v e h vrst: »lenojka« ali »čestina«, slabša, ki j e iz jesenskega lanu (sejejo ga za a j d i n o ) . Cestina ni t a k o m o č n a k o t lenojka. P o taknju o b a r v a n e niti v b r i s a č o l o č i m o brisače, v katere j e v t k a n a lanena nit, in brisače, v katerih j e v t k a n a o b a r v a n a p a v o l n a t a nit. V e z e n e b r i s a č e s o v e z e n e s presežnim o b o d o m , listi in polnina rož so p o l n o vezeni. V z o r e c j e žena p o p r e j narisala z ogljem, nato izvezla (Brezovci). V s a k a brisača j e imela rese, č e r a v n o s a m o spuščene. P o resah na k o n c e h brisače j e žena p r a v z a p r a v l o č i l a b r i s a č o od drugih i z d e l k o v iz d o m a č e g a platna. Rese »odlačke« ( G o r i č k o ) , » z a b r n k i « ( D o l i n s k o ) , so izdelane na šest ali celo v e č načinov. 1. Najpreprostejši način j e , d a so na k o n c e h spuščene; 2. spuščene in sukane z d v e m a n i t k a m a ; , 3. n a v a d n o v o z l a n e na tri, štiri vrste in sestavljajo celo b o r d u r e ; 4. sukane in v e z a n e s k v a č k a n c e m z n a v a d n i m i vozli, menjaje, deljeno; 5. rese p o tri in tri v š o p e vezane, z a v o z l a n e in sukane; 6. vozlane v štirih vrstah in na k o n c e h s p u š č e n e . K e r so b r i s a č e p r a v i l o m a n e k d a j obešali č e z drog in ker je p l a t n o o z k o , j e m o r a l o biti sešito iz d v e h d e l o v . Starejše brisače so vse sešite s stičnim v b o d o m , r o b p a i m a j o zarobljen z n a v a d n i m š i v o m . Nekatere brisače imajo v sredi, kjer so sešite, krasilni šiv, izdelan v tehniki enojne ali d v o j n e ribje kosti, o b straneh krasilnega šiva p a prešiti r o b ali ž i v rob. Brisače z vtkanimi geometričnimi širšimi b o r d u r a m i imajo v sredi k v a č k a n v l o ž e k , p o o b s e g u tudi d o 1 0 c m . K v a č k a n i v l o ž e k sestavlja ornament, sestavljen iz r o m b o v . Pri brisačah, najdenih v vaseh madžar ske manjšine, j e m e d b r i s a č o in k v a č k a n o b o r d u r o , na katero s o p r i k v a č k a n e rese, vmesni pas ornamentalnoi ročno- tkaničen in p o l n o vezen.^ 2 G a v a z z i , Miiovan: Slavenske mjere za predivo i tkivo prema seksagezi — Slavia, časopis pro slovanskou filologii — O. H u j e r a M. M u r k o R. III. Praga 1924-1925, str. 665. ' L i n c h e r n o v a , A.: Vysivky Osveta-Martin, 1956.
Polje j e razdeljeno na več manjših trikotnikov, v katerih j e stiliziran cvet. Zastopanih j e v e č tehnik v e z e n j a : mrežasti o b o d , verižni o b o d , stebelni o b o d in ažur.^' * Brisače so likali z m a n g o , o b t e ž e n o z velikimi k a m n i , da j e d o b i l a tkanina g i b č n o s t in lesk. Opis. Brisače so n a v a d n o široke 66—70 c m , kar j e o b i č a j n a širina platna, ter d o l g e 1,4'2—2 m. O d p o l centimetra d o 10 c m roba i m a j o v e zeno b o r d u r o v obliki 6—78 c m širokega pasu. Z a r o b l j e n e so o b i č a j n o iz treh strani z n a v a d n i m šivom, na eni strani p a imajo ž i v r o b . N a k o n c e h i m a j o brisače rese; brisače brez res o p a z i m o le p r i v e z e n i h brisačah. Velikost res j e 5—23 c m . Neornamentirane brisače i m a j o na k o n c e h tudi d o 25 c m široke rese. P r a v a stran brisače j e o b i č a j n o t a k o k o t pri belo kranjskih tista, ki j e z vezenino m o č n e j e p o k r i t a in ima m a n j odprta polja. Funkcija.
Brisača j e imela v P r e k m u r j u
predvsem dve
funkciji:
a) u p o r a b n o , b ) dekorativno. U p o r a b n o j e brisača rabila za brisanje p o s o d e . T a brisača j e bila v e d n o neornamentirana. S v o j e m u p r a v e m u namenu p a so rabile brisače za brisanje obraza in rok. V te namene u p o r a b l j e n a brisača j e visela na » b r i s a č u j e k u « (Brezovci), » t o r o l k o z o tarto« ( D o b r o v n i k ) v kuhinji. \ p r e m o ž n e j š i h hišah j e g o s p o d i n j a obesila n a brisačnjek v kuhinji b o g a t o ornamentirano b r i s a č o iz obeljenega platna, i z d e l a n o le v d e k o rativen namen. P r e k m u r s k e m u » p o z v a č i n u « , » z v a č u « , ki v a b i n a p o r o k o , visijo od hrbta, vratu, l e d i j brisače z bogatimi, širokimi b o r d u r a m i in d o l g i m i resami, r k a n a m o t i v i k a j e r d e č e a p o t r o p e j s k e b a r v e . K o t dekorativna tkanina p a se u p o r a b l j a za okras nad okni, vrati, na p o h i š t v u . Ornamentika. Ornamentiranost izhaja pri p r e k m u r s k i h brisačah p o p o l n o m a iz funkcionalnosti. Organiziranje ornamenta na p o s a m e z n i h delih j e o d v i s n o o d dekorativne funkcije brisače. Brisače s o v najstarej ših časih visele v sobah, vržene čez drog, ki j e visel nad k m e č k o p e č j o . Kasneje, k o ni b i l o v e č črnih kuhinj, p a so visele v kuhinjah na brisačnjeku ali žeblju v kotu. Zato j e brisača na o b e h straneh na s p o d n j i h r o b o v i h l e p o vezena ali tkaničena. R a z e n z materialom in t e h n i k o j e estetska stran poudarjena v ornamentiki in barvi. Ornamentiranje brisače j e d v o j n o : 1. krasen j e z vtkano b o r d u r o , 2. krašenje z v e z e n o ornamentike. O r n a m e n t i k a tkanja j e zaradi tehnike p r e d v s e m g e o m e t r i č n i h oblik. Krašenje pri tkanju na statvah p a izhaja o d najpreprostejše ornamen tike — 10 d o 20 črt sestavlja b o r d u r o . C e s t o s o te črte sestavljene v * Z o r e č , Črtomir: O d vlaknine do tkanine, Kranj 1947. = L i n d t n e r , Viktor: Današnje tkanine, Ljubljana 1961.
presledkih gosto skupaj, da sestavljajo pasove, ali celo 10 cm široko borduro. Bordure so sestavljene tudi iz drobnih belih in rdečih kvadra tov v vrstah, ki sestavljajo dvovrsten šahovski pas. Prav tako so zložene tudi iz stebričkov. Širše bordure so sestavljene iz geometričnega orna menta, kjer so polnila trikotniki, romb, romboid, kvadrat, rozeta. Pri takih brisačah s širokimi geometričnimi motivi često nastopajo cve-
Sl. 1 (inv. št. E-10) Brisača, Vučja Gomila, 75 let, dolžina 142 cm, širina 56 cm, ornament, lan, rese, stanje dobro SI. 2 (inv. št. E 101) brisača, Kuzma, 80 let, dolžina 110 cm, širina 31 cm, ornament, lan, rese, stanje dobro SI. 3 (inv. št. E 72) brisača. Vučja Gomila, 70 let, dolžina 144 cm, širina 35 cm, ornament, lan, rese, stanje dobro SI. 4 (inv. št. E 68) Brisača, Kobilje, 80 let, dolžina 102 cm, širina 40 cm, grobi lan, rese, stanje dobro Si. 5 (inv. št. E 69) Brisača, Lipovci, 90 let, dolžina 100 cm, širina 37 cm, lan, rese, stanje dobro SI. 6 (inv. št. E 80) Brisača, Kobilje 85 let, dolžina 144, širina 24 cm, ornament, lan, rese, stanje dobro
tlice, p t i c e , petelini, g r a n a t n o j a b o l k o , p a v i , prilagojeni tekstilni tehniki tkanja." P r i k v a č k a n i v l o ž k i na k o n c e h i m a j o v polnilu geometrično stilizi rane cvetlice, p o l n j e n e z r d e č o vezenino, ali p a r d e č e p o l n j e n e ptice. M o t i v i k a vezenih brisač je p o k o m p o z i c i j i d v o j n a . N a k o n c e h bri sače j e v širini b o r d u r e s stiliziranimi cvetlicami oblike tulipana ali marjetice, ali n e p r a v i l n i h c v e t o v z o v e l i m i listi, ali p a k o m p o z i c i j s k o i z p o l n j u j e o b a k o n c a brisače v obliki vaze, cvetličnega l o n č k a , iz kate rega rastejo cvetlice. Barve. P r e v l a d u j e r d e č a barva, n e k o l i k o k o m b i n i r a n a z m o d r o . T u in tam se o p a z i tudi rjava, svetlo m o d r a in roza. Pri tkanih brisačah p r e v l a d u j e p r e d v s e m bela in rdeča barva. D r u g e b a r v e se p o j a v l j a j o pri vezenih brisačah. R d e č a b a r v a j e bila o d n e k d a j zelo priljubljena. Zaključek. V p r e k m u r s k i h vaseh je tkalec moški, v vaseh z m a d ž a r s k o manjšino pa se s tkalstvom v e d n o ukvarjajo ženske. V p r e k m u r s k i h vaseh so bile brisače neornamentirane, iz lanenega platna, edini okras so imele rese, ki so b i l e včasih široke. Brisače, ki i m a j o rdeče v t k a n e široke geometrične b o r d u r e , so ohranjene in značilne za vasi m a d ž a r s k e manjšine v P r e k m u r j u : D o b r o v n i k , Ž i t k o v c i , K a m o v c i , G e n t e r o v c i , R a d m o ž a n c i , Banuta, Mostje, D o l g a vas, K a p c a , Gaberje, G o r n j i in D o l n j i L a k o š , Petišovci, Čentiba, D o l i n a , Pince. Brisače, ornamentirane z o z k i m i bordurami ( b o r d u r o sestavljajo le črte in pasovi manjših geometričnih likov, šahovsko p o l j e ) , so znane na G o r i č k e m , o d D o b r o v n i k a v vaseh o b madžarski m e j i : M o t v a r j e v c i , Pordašinci, P r o s e n j a k o v c i , D o m a n j š e v c i , H o d o š . Rastlinska o r n a m e n t i k a se k a ž e na vezenih brisačah v p r e k m u r s k i h vaseh. V ornamentiki p o snemajo celo secesijske v z o r c e . I z p o l n j e v a n j e ornamenta, stiliziranje je o d v i s n o od tehnike in okusa tkalke, ki od časa d o časa spreminja ornament. Pri tkanih brisačah j e o r n a m e n t linearen ali geometričen, p r i vezenih naturalističen, v e n d a r stiliziran. G l e d e na stilizacijo so naravne o b l i k e vezene v pravilnejše ali konstruirane like samo s simetrično obliko. Barve so odvisne o d skale barv, k i s o jih imeli. Brisače so izdelane iz k o n o p l j e ali lanu, p a č p o tem, katera rastlina se j e v tistem kraju b o l j gojila. V t k a n i motivi l j u b i j o simetrijo, p a s o v i so v v o d o r a v n i h črtah, vendar v n e k e m z a p o r e d j u a-a-a-a ali a-b-a-b ali a-b-c-a-b-a. M o t i v v p l o s k v i j e p o d a n simetrično, često j e k o m p o z i c i j a enosmerna. N a statvah nastajajo tkaničeni v z o r c i z r a z l i č n o n a v l e k o o s n o v e in z r a z l i č n i m pritiskanjem na osnovo. O r n a m e n t i se širijo tudi z ženitvijo m l a d e neveste v d r u g o vas, kjer v p l i v a na druge ženske, da ornament p r e v z a m e j o . ' K o k o l j Miroslav: Znaki prekmurskega tkaničenja, CZN XXVII, 1932, str. 93.
N e d v o m n o j e na u m e t n i š k o ustvarjanje v z o r c e v v p l i v a l o okolje, narava. P r e k m u r s k e žene so svoja o k n a na hišah krasile s c v e t o č i m i lončki. Žena j e v svojih m o t i v i h tudi u p o r a b l j a l a cvetlični lonček z rožo. Veselje i n prazničnost se na ornamentiranih brisačah izraža z veselo, ž i v o r d e č o b a r v o , m n o ž i n o m o t i v o v , d r a g o c e n i m materialom. V s a k d a njost p a se na ornamentiranih brisačah izraža v skromnejši ornamentiki, oljičajnejši, preprostejši tehniki. Primerjava s sosednjimi kraji. M o t i v i se v Sloveniji s n o v n o u j e m a j o z belokranjskimi motivi. O b l i k o v n o se r a z l o č u j e j o v n a d r o b n o s t i h : v m e s n a polja so npr. pri tkanju m a n j vidna, razvrstitev m o t i v o v , l i k o v j e b o l j strnjena. Tehnika tkaničenja j e enaka k o t belokranjska." P r e k mursko tkaničenje p o z n a le belo, r d e č o b a r v o , belokranjsko tkaničenje p a še m o d r o b a r v o . T e h n i k a tkaničenja, kjer črte in manjši geometrični liki sestavljajo b o r d u r o j e enaka belokranjski. ( P o primerjavi z brisa čami, k i j i h hrani Etnografski m u z e j v Ljubljani iz Bele krajine — inv. št. 500, 537 in 523.) P o primerjavi g r a d i v a , ki ga hrani Etnografski m u z e j v L j u b l j a n i i z vasi Bojanci in M a r e n d o l c i (inv. št. 537 in 540) se j e isti način tkanja ohranil tudi na j u g u Bele krajine. Pri Hrvatih so vmesna p o l j a m e d ornamenti (tako k a k o r pri ornamentiranju brisač m a d ž a r s k e manjšine v Prekmurju) pokrita, t a k o da skoraj ni videti platna, na katerem so ornamenti vezeni.* N a č i n v i k a n j a r d e č e niti z m o t i v i k o š a h o v s k e g a p o l j a j e znan tudi na brisačah v o k o l i c i H r u b a V r b k a na Češkem." V o k o l i c i T r n a v y na S l o v a š k e m j e znan isti način tkanja v črtah, šahovskih p o l j i h . O r n a m e n t i so vtkani na b e l o o s n o v o z r d e č o nitjo.*" Brisače iz d o m a č e g a platna z v t k a n o r d e č o v e z e n i n o zasledimo tudi pri Madžarih.** V S o m o g y u in T o l n i so tkalci s k o r a j v vsaki vasi tkali p l a t n o z r d e č o ornamentiko.*^ R a z v i t a j e bila tehnika tkaničenja ste b r i č k o v in tehnika tkanja p a s o v . Naš glavni namen j e bil predstaviti in opredeliti p r e k m u r s k e brisače kot l j u d s k o vezenino. N a v e d e n o delo p a narekuje še daljši študij, p r e d v s e m historične, tehnološke ter primer jalne poglobitve. ' R a č i č, Božo: Domače tkalstvo v Beli krajini, Slovenski Etnograf III-IV, 1951. 8 S i č , Albert, Narodne vezenine na Kranjskem — Ljubljana 1918. » V a d a v i k, Anton — O r e l , Jaroslav: Volkskunst und Gewerbé, Praga 1956, str. 28 (priloga L/H, c, d, Hruba Vrbka 1870). " Slovenski lûdovy tekstil — tkaniny — vysivky — cipky — kroje — Osveta — Martin 1957 str. 33. " Bâtky Zs. Gyòrffy 1. — V i s k i K., A magyarsâg néprajza I—IV. Buda pest 1941 — 3K '2 C s e t e , Balâzs: faluról falura hazról hâzra, Budapest, 1940, str. 53.
