Pregled vsebine
PSIHOLOGIJA OSEBNOSTI Predavanje 2: OCENJEVANJE OSEBNOSTI
Zakaj ocenjevanje osebnosti?
Zgodovina diagnostike osebnosti Osnove ocenjevanja osebnosti Načini pridobivanja podatkov Pravila, načela in posebnosti osebnostne diagnostike
Zgodovina diagnostike osebnosti Zgodovinski primeri “testiranja” - Sv. pismo (Gedeon) Antična osebnostna diagnostika Fiziognomika Frenologija Mantična psihodiagnostika
Spoznavna in praktična potreba po poznavanju osebnostnih lastnosti in osebnosti Težnja
po samospoznavanju je eden temeljnih, evolucijsko pogojenih motivov Poznavanje osebnosti drugih nujno za medsebojne odnose in sožitje Osebnost bistveno vpliva na obnašanje, dosežke in uspešnost – predvidevanje lastnega vedenja in vedenja drugih
druge
Dolga zgodovina, kratka znanstvena preteklost
Antična osebnostna diagnostika
Hipokrat
Galen
astrologija
Zanimanje za medosebne razlike Razumno in nerazumno obnašanje Notranji konflikt in potlačevanje
Aristotel
Teofrast
TEMPERAMENT TEL. SOK
PRVINA
VEDENJE
Opis temperamentov (poznejši opisi, ki so prevladali, se nekoliko razlikujejo)
Tipi temperamenta
4 telesni sokovi, 4 temperamenti, spoznamo jih po obnašanju
Platon
mantike
Predhodniki znanstvenega ocenjevanja osebnosti
Več pobud, med drugim zagovornik fiziognomike (levje dolge noge znak hrabrosti) Opisi značajev Negativni značajski “skeči”
KOLERIK
žolč
ogenj –toplo
silovit, razburljiv
SANGVINIK
kri
zrak – lahko
energičen, podjeten
FLEGMATIK
sluz
voda – mokro
miren, pasiven
MELANHOLIK črni žolč zemlja – težko
depresiven, pesimist
1
Primeri opisa značajev
NESRAMNEŽ: "je v stanju, da ponovno pride k človeku, ki ga je ravno prevaral in ga zopet poprosi za posojilo", "zna oditi v tujo hišo, si danes izposoditi ječmen, jutri slamo, pa celo sili ljudi, od katerih si sposo-ja, da mu te stvari osebno nosijo domov". SKOPUH: "če mu žena izgubi drobiž, je zmožen prestaviti vse pohištvo, postelje, skrinje in tla pa nekajkrat preiskati". NEDOSTOJNEŽ: "v gledališču začne ploskati, ko so drugi že prenehali", "če vidi nekoga, ki se mu zelo mudi, ga pokliče, češ naj ga počaka", "človeka, ki je izgubil važno pravdo, prestreže, ko odhaja iz sodišča in mu čestita". NETAKTNEŽ: "prireja podoknice svoji dragi tedaj, ko jo trese mrzlica", "ko ga na svatbi pozovejo, da spregovori (v čast nevesti), začne udrihati čez ženski spol". TOPOGLAVEC: "ko s kamenčki nekaj izračuna in pride do rezultata, vpraša soseda 'Koliko je že to?'" GODRNJAČ: "Jezi se na Zeusa, ne zato, ker pada dež, temveč zato, ker pada prepozno", "ko mu nekdo pove, da se mu je rodil sin, mu odvrne: rajši bi rekel, da sem izgubil pol imovine, pa bi povedal pravo resni-co". NEVZGOJENEC: "Vzame dojilji dete z naročja, mu sam daje prežvečeno hrano in ga pri tem ljubkuje z besedami: ti očetov spodrsljajček". STRAHOPETEC: "Med bojem kliče tovariše, naj se ustavijo in razgledajo, ker je težko reči, kdo so sovražniki. Ko sliši bojni hrup in vidi, kako ljudje padajo, reče tistim okoli sebe, da je v naglici pozabil meč, steče v šotor in pošlje sužnja, naj pogleda, kje je sovražnik. Medtem skrije meč pod blazino in potroši ves čas, češ da ga išče".
Fiziognomika
povezanost telesnega z duševnim sklepanje iz videza na osebnostne lastnosti (gibi, obrazni izrazi, bolezni) živalska fiziognomika Aristotelove dedukcije Sklepanje po analogiji in brez preverjanja (pogosto napačno) – večinoma v kontekstu umetnosti ali vedeževanja VENDAR: številne povezave med telesnim in duševnim so dognane in sama predpostavka ima veljavo
Lev ima dolge noge Dolge noge so znak hrabrosti Torej je lev hraber Ta človek ima dolge noge Dolge noge so znak hrabrosti (kot lahko sklepamo po analogiji z levi) Torej je ta človek hraber
Psihofiziologija emocij Psihologija izraza Konstitucijska psihologija Psihosomatika
Fiziognomika v umetnosti - Le Brunov sistem fiziognomike
Charles Le Brun (1619-1690) - slikar kralja Ludvika XIV. Vse podobe, tako glave živali kot človeka odražajo njihovo notranjo naravo
Prašič: pohlep in pohotnost
Vol - moč in trma
Osnove frenologije
Podvrsta fiziognomike Osnovne predpostavke:
Napredek v primerjavi s fiziognomiko - vzročna hipoteza, ne več utemeljevanje na analogijah ali avtoritativnih predpostavkah
Metoda: opazovanje oseb z izjemnimi ali nenavadno stopnjo izraženosti posamezne duševne moči, npr. kriminalci, mentalno zaostali, starši – povezanost izboklin ali udrtin v lobanji Kritika frenologije
Opica: inteligentnost
Duševne moči, možganska središča so prirojena (27-37: fizična ljubezen, vdanost, računanje, jezik, starševska ljubezen) Posameznik ima lahko bolj ali manj izraženo posamezno duševno moč Sedež duševnih moči je v možganih Med seboj so neodvisne in zato imajo sedež v različnih, med seboj neodvisnih predelih možganov
pomanjkljivo preverjanje napačni zaključki in napačna posploševanja
Oven: neumnost
2
Frenologija - najvidnejša predstavnika
Frenološki “zemljevid”
Franz Joseph Gall (1758-1828) Johann Gaspar Spurzheim (1776-1832) - naslednik, več centrov
Hiromantika
Astrologija
Karakterizacija osebnosti in napovedovanje prihodnosti na podlagi lastnosti dlani in rok Katere lastnosti: velikost in fleksibilnost rok, prstov, barva in tekstura kože in nohtov, relativna velikost rok in prstov, izbočenost členkov
Horoskop
Položaj sonca, lune, planetov, hiš… za določen trenutek - npr. ob rojstvu Moderna uporaba horoskopa znamenja oz. zodiakalni pasovi kombinatorična interpretacija
makrokozmos se zrcali v mikrokozmosu “kakor na nebu, tako na zemlji” usodo in osebnost posameznika določa konstelacija nebesnih sil ob rojstvu “mapiranje” gibanja nebesnih teles – zodiakalni pas Ločitev od astronomije v 18. stoletju
Značilnosti laičnih pristopov k merjenju osebnosti
Močna težnja k spoznavanju osebnosti Sklepanje iz zunanjih, vidnih znakov na notranje stanje Sklepanje po analogiji - manjkajo vzročne razlage - izjema frenologija - ki pa ni preverjala vzročnih razlag Razlika med znanstvenim in laičnim ocenjevanjem osebnosti - sistematično, na zakonitih principih utemeljeno reduciranje napake ocenjevanja
3
Predhodniki znanstvene psihodiagnostike
psihologija izraza - spontano izražanje osebnosti v drži (statični izraz) in gibih (dinamični izraz) grafologija ocenjevanje znanja – prototip ocenjevalne lestvice medicinska / klinična diagnostika konstitucionalna psihologija
Naklon pisave
Levi naklon – introvertiranost, zaprtost, inhibiranost Pokončna pisava – razum nad čustvi, samosvojost, discipliniranost, neživljenjskost, brez elana, ženske – moralne, brez materinskega čuta, moški – prazni, malenkostni, brez volje Desni naklon – odprtost, aktivnost, privrženost ljudem, lahko neučinkovitost
Grafologija od 2. polovice 19. stoletja dalje sklepanje na osebnostne lastnosti na podlagi značilnosti pisave osnovne značilnosti: oblika, dimenzija, smer, pritisk, hitrost, razdelitev v prostoru, kontinuiteta)
Velikost pisave
Oblikovne pisalne značilnosti
Velika pisava (več kot 3 mm): vitalnost, aktivnost, ekspanzija jaza na račun realnosti Majhna pisava (manj kot 2 mm): močna koncentracija, sposobnost logičnega mišljenja, pozornost na realnost, skromnost, brez domišljije Srednja pisava (ravnovesje)
Prostorska simbolika
Uporaba v grafologiji in projekcijskih tehnikah (npr. Test Drevo /Risanje drevesa/)
•Okrogla pisava - girlande – prilagodljivost, družabnost, odprtost, optimističnost (omahljivost, občutljivost, naivnost)
Oglata pisava – odpornost, napetost, agresivnost
4
Znanstveno proučevanje osebnosti
slučajna napaka sistematična napaka
Obe sta v običajnem ocenjevanju veliki, v znanstveno utemeljenem ocenjevanju in merjenju ju skušamo zmanjšati Načini odpravljanja napak
Metode pridobivanja podatkov
Manjšanje napake ocenjevanja
sistematično opazovanje večkratno ponavljanje in preverjanje večji vzorci reprezentativni vzorci
Bistveno je:
ujemanje ocen s predmetom ocenjevanja veljavnost (notranja, zunanja) objektivnost (več opazovalcev) zanesljivost druge merske karakteristike
Življenjski podatki
Samoocenjevalni podatki (S)
Opazovalni podatki (O)
Podatki, zbrani na podlagi dogodkov, dejavnosti… v posameznikovem življenju, ki so dostopni javnosti:
Preskusi, testi Projekcijske tehnike Fiziološka in druga merjenja
Življenjski podatki (L)
Življenjski dogodki
testi sposobnosti projekcijske tehnike fiziološka merjenja (stopnja vzburjenosti, reaktivnost, hitrost procesiranja informacij druga merjenja (aktometer
TT Testni Testni podatki podatki
Pridemo do podatkov, ki so drugače nedosegljivi (vtis na druge, socialni status, načini interakcije) Možnih več opazovalcev - merjenje konsenzusa zmanjšanje napake enega samega ocenjevalca Izbira opazovalcev:
Profesionalni opazovalci, ki ne poznajo udeleženca vnaprej Posamezniki, ki poznajo ocenjevano osebo:
Napovedovanje L podatkov iz S in O podatkov
Pridobitev podatkov na podlagi vedenja v standardizirani testni situaciji - različni ljudje se bodo v isti situaciji različno vedli Testna situacija je oblikovana tako, da sproži specifično vedenje, ki je indikator določene osebnostne značilnosti Vrste:
OO Opazovalni Opazovalni podatki podatki
Podatki, pridobljeni z opazovanjem
Metode Metode pridobivanja pridobivanja podatkov podatkov
društev, strank.. Kršitve Uspešnost na delovnem mestu Kreativni izdelki
Testni podatki
LL Življenjski Življenjski podatki podatki
Član
Profesionalni opazovalci Dobri poznavalci Več opazovalcev, poznavalcev (različne perspektive)
Testni podatki (T)
SS SamooceSamoocenjevalni njevalni podatki podatki
Lestvice Vprašalniki
Opazovanje v naravni situaciji Opazovanje posameznika v različnih socialnih vlogah Možnost izkrivljanja ocenjevanja
Opazovanje v naturalistično nasproti umetnemu okolju Opazovanje neposrednega vedenja nasproti retrospektivnemu poročanju Opazovanje molarnega nasproti molekularnim enotam opazovanja
Preizkusi sposobnosti
Princip merjenja inteligentnosti
Vrsta sposobnosti
Reševanje miselnih problemov Težavnost nalog Pravilnost in nepravilnost rešitev inteligentnost ustvarjalnost emocionalna (socialna, praktična, moralna) inteligentnost specifični talenti in sposobnosti senzorne, motorične in psihomotorične sposobnosti
Oblike preskusov sposobnosti:
testi moči in hitrostni testi individualni in skupinski testi
5
Projekcijske tehnike
Osnovna ideja – projekcija psihičnih vsebin v nestrukturirano gradivo Začetniki:
Carl Gustav Jung (1975-1961) Hermann Rorschach (18841929)
vrste projekcijskih tehnik:
Identifikacija in opis občutij in vedenja (NE REŠEVANJE PROBLEMOV!- prevladujoč način reagiranja, pri testih sposobnosti najboljša možna izvedba) akumulacija postavk
koliko? da se zagotovijo merske karakteristike (npr. veljavnost in zanesljivost) - dovolj vprašanj, da zajamemo vse pomembne aspekte merjenega pojava in da zagotovimo dovolj veliko zanesljivost odgovorov
vrednotenje postavk
Veliko informacije je dostopnih samo nam samim Načini samoocenjevanja:
Nestrukturiran Strukturiran
vsota točkovnih vrednosti je mera dimenzije ne gre za težavnost in pravilnost odgovorov!
standardizacija, norme, profili
način (intervju, 20ST…) način (postavke z določeni
odgovori)
asociativne tehnike tehnike kreacije tehnike dopolnjevanja tehnike risanja in pisanja igralne tehnike
Princip uporabe vprašalnikov
Samoocenjevalni podatki
Literatura
Musek, J. (2005). Predmet, metode in področja psihologije. Ljubljana, Filozofska fakulteta. Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str.715, 179-183. Musek, J. (1999). Uvod v psihologijo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str.151-178. Musek, J. (2005). Psihološke dimenzije osebnosti. Ljubljana, Filozofska fakulteta. (podatki o merjenju temeljnih dimenzij osebnosti, 17-52).
6
