Newsletter Vsebina. Novice. Mi v svetu. Dogodki. Predstavljamo. Ponudbe. Naložbe

Newsletter

05|2010

Vsebina Novice

Hrvaški hoteli v lovu na turistični Oskar Mali Lošinj – Family Hotel Vespera novi član skupine Kinderhotels Opatija – V kostumih skozi “staro damo” hrvaškega turizma

Mi v svetu

Photo: Sergio Gobbo

Hrvaška – najboljša destinacija za križarke Hrvaška – Najlepša destinacija srednje Evrope Pulj – Svetovna nagrada za brendiranje Hrvaška ena izmed najbolj zaželenih destinacij evropskih turistov Pet hrvaških vil izmed 100 najlepših na Mediteranu

Dogodki

Kutjevo – po poteh Trenkovih pandura Samobor – Raj za sladokusce Sveta Helena – Mednarodni viteški turnir Gorjani – Letni pomladni obhod kraljice ali lelje Zagreb – metropola v cvetju

Photo: Mario Romulić & Dražen Stojčić

Predstavljamo

Vinkovci – prestolnica Šokadije Narodni park Risnjak Varaždin – Favorit Lonley Planeta Tribalj – “ethno hotel Balatura” Rab – Otok pokrajinske raznolikosti in bogatega zgodovinskega nasledstva Zagreb – Park Maksimir, oaza miru Grožnjan – Mesto umetnikov

Ponudbe

Turisti vse bolj zainteresirani za podvodni safari

Naložbe

“Princeza Jadrana” - Veriga navtičnih centrov

2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

Novice

Photo: Hotel Le Meridien Lav

Hrvaški hoteli v lovu na turistični Oskar

Priznanje World Travel Awards slovi kot eno najboljših priporočil, ocenjevanje pa je razdeljeno na osem geografskih področij: Evropo, Azijo/Pacifik, Karibe, Centralno in Latinsko Ameriko, Afriko, bližnji vzhod in Severno ter Južno Ameriko, saj se lahko na ta način najbolj objektivno pokrijejo vsi segmenti te svetovne industrije, ki ima neglede na trenutno svetovno ekonomsko krizo še vedno manjši padec poslovanja v primerjavi z ostalimi industrijami.

Photo: dubrovnik palace hotel

Za letošnje nagrade World Travel Awords – turistične Oscarje je v petih kategorijah nominiranih prav toliko hotelov iz Hrvaške. Dubrovniški Palace Hotel in korčulski Lešić Dimitri Palace sta nominirana za nagrado Vodilni evropski hoteli, Palace pa skupaj s splitskim hotelom Le Meridien Lav tekmuje za nagrado Vodilni evropski konferenčni hotel. Palace obenem konkurira tudi za Vodilni evropski resort, medtem ko je Le Meridien Lav skupaj z dubrovniškim Rixon Libertas hotelom nominiran za nagrado Vodilni evropski casino resort. Hvarska Adriana konkurira za nagrado Vodilni evropski botique resort. Poleg evropskih nagrad World Travel Awards se podeljujejo tudi zasebne nagrade in sicer: za Vodilni hrvaški hotel za katero tekmujejo dubrovniški hoteli Palace, Excelsior, Grand Villa Argentina, Hilton Imperial, Bellevue in Rixos Libertas, opatijski Mozart, splitski Le Meridien Lav, hvarski hotel Adriana, korčulski Lešić Dimitri Palace, rovinjski hotel Istra in zagrebška hotela Sheraton in The Regent Esplanade. Za nagrado Vodilni hrvaški botique hotel konkurirajo Design Hotel Astoria, Kastil, splitski Vestibul Palace, hvarski hotel Riva in dubrovniški Pucic Palace, za nagrado Vodilni hrvaški SPA resort pa Palace Hotel, Adriana, hotel Ivan iz Bola na Braču, Milenij, hotel Istra in Le Meridien Lav. Blagovna znamka Le Meridien tekmuje tudi za nagrado Vodilni hrvaški brend v Evropi, mesto Dubrovnik pa je nominirano kot najboljša evropska turistična destinacija in najboljša destinacija za križarjenje, splitsko pristanišče pa kot eno najboljših pristanišč za križarke. Glasovanje za nagrado World Travel Awords s 15 letno tradicijo bo potekalo do začetka avgusta, svečana podelitev pa bo organizirana prvega oktobra v Antaliji. Številne nominacije v več kategorijah dokazujejo, da je hrvaška hotelska in turistična ponudba iz leta v leto vse boljša in bolj kakovostna.

World Travel Awards www.worldtravelawards.com

Maj 2010 |

  2 

Na novo obnovljeni Family Hotel Vespera na otoku Lošinju je prvi hotel na Jadranu, ki si je pridobil pravico uporabe prestižne blagovne znamke Kinderhotels. Gre za združenje tako imenovanih hotelov za otroke, ki imajo obširno dodelan koncept za družinski oddih, prilagojen družinam z dojenčki in otroki. Združenje ima člane iz Avstrije, Nemčije in Italije pogoji za članstvo pa so strogo definirani. Vsi priključeni hoteli morajo namreč izpolnjevati vse zahtevane standarde v eni izmed treh Smiley kategorij. Želja združenih hotelov je, da javnosti z edinstvenim nastopom na trgu približajo specializirano družinsko ponudbo. Na ta način imajo družine z majhnimi otroki olajšano izbira idealnega mesta za oddih, ki najbolje ustreza njihovim specifičnim potrebam. Sodelovanje s Kinderhotels pomeni za hotel Vespera veliki korak naprej in umeščanje tega malološinjskega hotela kot vodilnega –specialista za družinski oddih na Hrvaškem. Članstvo v združenju Kinderhotels omogoča sodelovanje z najbolj izkušenimi strokovnjaki za planiranje družinskega oddiha v Evropi. Hotel Vespera ima štiri zvezdice, obnovljen pa je lansko leto in je v kratkem času zaznan kot vrhunski hotel za družinski oddih. V skladu s svojo orientacijo – profiliran kot družinski tako imenovani Family Hotel, razpolaga z izjemno bogato vsebino za otroke in odrasle. Ker so se upoštevale specifične potrebe družin z majhnimi otroki se je še posebej upoštevalo vse detajle. Staršem so na voljo usluge čuvanja otrok, najem potrebnih vsebin za brezskrben oddih – od otroških vozičkov do grelnikov za stekleničke in kuhala za vodo. Hotel je v celoti prilagojen otrokom in sicer od recepcijskega pulta, mini bifeja in otroških stolov v hotelski restavraciji do posebnega kota za mamice v katerem lahko pripravijo hrano po okusu njihovih otrok. Bogato urejene otroške igralnice imajo na razpolago vsebine znanih proizvajalcev za vse starosti -od igrač in blazin za najmlajše do Playstation naprav za najstnike. Hotel ponuja tudi otroške igralnice, klubske prostore za otroke in starše na približno 300 kvadratnih metrih. Kot posebna atrakcija vključena v ponudbo hotela izstopa kompleks zunanjih bazenov na več kot 3000 kvadratnih metrih, v treh nivojih kaskadno položenih proti morju. Kompleksom dominira veliki bazen dolžine 37 metrov z masažerji, vodnimi atrakcijami in dva bazena za otroke.

Photo: hotel vespera

Mali Lošinj – Family Hotel Vespera novi član skupine Kinderhotels

Poleg hotela se nahajajo otroška igrišča, igrišče za odbojko na mivki in številni večnamenski prostori prilagojeni za različne športne in zabavne programe. Staršem so na razpolago profesionalno vodeni programi animacije prilagojeni starosti otrok (Baby Club, Mini Club, Teen Club).

Turistična skupnost Primorsko-goranske županije www.kvarner.hr Turistična skupnost Mesta Malega Lošinja www.tz-malilosinj.hr Lošinj Hotels & Villas www.losinj-hotels.com Hotel Vespera www.kinderhotel-vespera.com

Maj 2010 |

  3 

Obiskovalci Opatije imajo od nedavnega priložnost na poseben način doživeti mesto na Kvarnerju, ki zaradi dolge turistične tradicije nosi naziv stara dama hrvaškega turizma. S programom Kostumirano vodenje Opatije se želi gostom pričarati nepozaben ogled Opatije in okolice, oživeti zlato obdobje opatijskega turizma in na edinstven način prikazati bogata turistična zgodovina Jadranskega bisera. Kostumiran ogled mesta bo obogatel Opatijsko turistično ponudbo in Liburnije na splošno. Kombinacija promocije narave in družbeno – zgodovinske dediščine je rezultiralo idejo o začetku kostumiranega vodenja Opatije. Skozi zanimivo zgodovinsko zgodbo o Opatiji bo profesionalni turistični vodič gostu ponudil tudi nepozabno impresijo v kostumih iz konca 19. in začetka 20. stoletja. S kostumiranjem se poskuša ohraniti tradicija in zgodovina mesta Opatije, ki so jo tekom stoletja obiskovali različni pomembni gosti, kralji, cesarji in umetniki. Prav vsi so bili fascinirani nad njeno lepoto, arhitekturo, vegetacijo, podnebjem in morjem.

Photo: Renco Kosinožić

Photo: Damir Fabijanić

Opatija – V kostumih skozi “staro damo” hrvaškega turizma

Turistična skupnost Primorsko-goranske županije www.kvarner.hr Mesto Opatija www.opatija.hr Turistična skupnost mesta Opatije www.opatija-tourism.hr

Maj 2010 |

  4 

Mi v svetu Hrvaško in Turčijo je španska specializirana Cruises News Media Group razglasila za najboljši destinaciji za ladje na krožnih potovanjih za leto 2009 – križarke in jima dodelila nagrado Excellence Cruise Awords. Nagrade Cruises News Media Group dodeljujejo na podlagi rezultatov ankete španskih potnikov na križarjenjih, ki anonimno v 14 kategorijah ocenjujejo pristanišča, destinacije in ladijske družbe. Nagrado za najboljše mednarodno pristanišče za leto 2009 so prejele Benetke in Malta, isto nagrado pa je leta 2008 Dubrovnik delil z Benetkami. Najboljšo zabavo na ladji ponuja Quail Travel Group, najboljša luksuzna družba za križarjenje je Silversea Cruises, za najboljšo ladjo na Mediteranu za leto 2009 pa je proglašen MSC Solendid. Hrvaška je pomembna destinacija za križarke in ta segment turizma je rastoč, kar potrjujejo tudi podatki Državnega zavoda za statistiko in sicer število potnikov, ki so Hrvaško obiskali s križarkami se je v zadnjih štirih letih podvojil in dosegel številko milijon potnikov v letu 2009. Po podatkih Zavoda je lansko leto na hrvaškem Jadranu realizirano 754 krožnih potovanj tujih ladij, kar je 8,3 odstotka ali 68 potovanj manj kot leto poprej, a je s temi ladjami prišlo 5,3 odstotka več potnikov oziroma 989 tisoč več.

Photo: Mario Brzić

Hrvaška – najboljša destinacija za križarke

Turistična skupnost Dubrovniško-neretvanske županije www.visitdubrovnik.hr Turistična skupnost Mesta Dubrovnik www.tzdubrovnik.hr Lučka uprava Dubrovnik www.portdubrovnik.hr

Maj 2010 |

  5 

V belgijskem, angleškem in španskem tisku so pred kratkim objavljene reportaže, ki priporočajo obisk Dubrovnika tako pozimi kot poleti, zlasti v času Feste sv. Vlaha, mesto na jugu Hrvaške pa so pohvalili tudi kot kongresno središče. V belgijskem časopisu Travel 2 so opisali doživetje Feste sv. Vlaha, spuščanje golobic morja in svobode ter Kandeloru in slavnostno procesijo. Priporočili so namestitev v dubrovniških luksuznih hoteli in vilah, pohvalili lokalno kuhinjo, Ljetne dubrovačke igre, oddih na Elafitskih otokih in Mljetu ter lepote njegovega Narodnega parka. Pohvale je dobilo tudi mesto Cavtat in pelješka vina, za ostrige iz Malostonskega zaliva pa so poudarili – obvezno pokušati. Dubrovnik, Krakov in Prago kot priljubljene počitniške destinacije priporoča britanski Daily Telegraph v svojem časopisu Ultra Travel, v katerem je zlasti pohvaljena dubrovniška arhitektura za katero poudarjajo, da je navdih za dušo. Ob naštevanju zaželenih luksuznih hotelov Excelsior, Bellevue in Pucic Palace, se priporoča tudi obisk otoka ljubezni Lokrum, poudarja se kulturna ponudba mesta zlasti obisk Umetniške galerije in mestnih muzejev ter različnih ostalih zanimivosti. Novinar priporoča nakup tipičnega filigranskega nakita kot tudi kreacije mladih hrvaških oblikovalcev Hippy Garden. Tuji mediji Dubrovnik izpostavljajo kot zaželeno mesto za poslovna srečanja in kongrese. Magazin CIT (Conference & Incentive travel) opisuje Dubrovnik kot hot spot za kongrese, poslovna srečanja ter ponuja pregled hotelov v katerih se uspešno organizirajo vse vrste poslovnih sestankov in srečanj. Poleg Dubrovnik Palace so omenjeni še Kazbek, Bellevue, Villa Agava, Excelsior, Pucic Palace, Maria Concept Store, Cafe Buza, Ginja Lounge bar v Radissonu in drugi. Španski Hispanic Meeting & Incentive travel na naslovnici prinaša razglednico Dubrovnika z naslovom Going Global. Za ta časopis je Hrvaška ena najlepših destinacij srednje Evrope z več kot tisoč otoki. Poudarjajo tudi, da so Hrvatje izjemni profesionalci “z izjemno proaktivno mlado generacijo, ki je željna pridobivanja znanja v kongresnem poslovanju”.

Photo: ivo pervan

Hrvaška – Najlepša destinacija srednje Evrope

Turistična skupnost Dubrovniško-neretvanske županije

Turistična skupnost mesta Dubrovnik www.tzdubrovnik.hr

Photo: Damir Fabijanić

www.visitdubrovnik.hr

Maj 2010 |

  6 

Pulj – Svetovna nagrada za brendiranje Na prestižnem mednarodnem razpisu Rebrand 2010 Global Awards je nova blagovna znamka, ki jo je za Turistično skupnost Pulj razpisalo Mesto Pulj izpostavljena kot eno najboljših svetovnih preobrazb obstoječe blagovne znamke. Delo oblikovalcev iz agencije Parabureaua je ocenjeno z visoko oceno in izdvojeno kot izjemno uspešen proces rebranda, ki je Pulj postavil ob bok velikih in pomembnih blagovnih znamk kot so Nike, Walmart, McAfee, Reuters, Deutsche Post. Pulj je tako postal prvo hrvaško mesto, ki je dobilo prestižno mednarodno nagrado za blagovno znamko. Brendiranje Pulja se je začelo s ciljem kulturne, turistične in splošne promocije ter razvoja mesta. Oblikovalci Parabureaua so novo vizualno kombinacijo Pulja izpeljali iz heraldičnega zaklada Pulja in sicer iz mestnega grba na čigar zelenem ščitu stoji rumeni križ. Poznano geometrijo križa so oblikovalci prevedli v obliko znaka plus s tem so vsadili tudi novo emocionalno dimenzijo proti vizualnem mestnem kontekstu. Rebrand je prva in največja organizacija, ki spremlja in nagrajuje proces preobrazbe blagovnih znamk, eden od osnovnih programov pa je letna podelitev mednarodnega priznanja za najbolj uspešni projekt brendiranja kar je pogosto spremljano v številnih medijih kot je: The Street Jurnal, CNN Money, Business Week in Yahoo! Finance. Nagrada je ustanovljena leta 2005 in vsako leto privablja konkurenco iz celega sveta. Najboljše rešitve ocenjuje žirija sestavljena iz svetovno znanih strokovnjakov in največjih agencij za razvijanje blagovne znamke. Turistična skupnost Istrske županije www.istra.hr Turistična skupnost Mesta Pulj www.pulainfo.hr

Maj 2010 |

  7 

European Commission Public Opinion http://ec.europa.eu/public_opinion

Photo: Ivo Pervan

Okoli 80 odstotkov Evropejcev ima letos namen oditi na poletni dopust zlasti v lastno državo, rezultati Evrobarometra objavljenega pred kratkim v Bruslju pa kažejo, da je Hrvaška ena izmed najbolj zaželenih destinacij izven EU. Raziskava je izvedena v 27-ih državah članic ter na Hrvaškem, Norveškem, Islandiji, Turčiji in Makedoniji. Naključno je bilo anketiranih 30.000 meščanov starejših od 15 let. Izmed vseh anketirancev jih ima 80 odstotkov namen oditi na potovanje. Polovica tistih, ki bodo potovali, bodo dopust preživeli v svoji državi, v 17-ih državah od 32 držav v katerih je raziskava potekala pa je med prvimi tremi najbolj priljubljenimi destinacijami država izven EU. Samo 20 odstotkov jih je izjavilo, da so skoraj prepričani, da letos ne bodo potovali, kar je precej manj kot lansko leto, ko jih je bilo prepričanih 33 odstotkov. Hrvaška je ena od treh najbolj popularnih destinacij v sedmih državah in sicer – Češki, Madžarski, Avstriji, Poljski, Sloveniji, Slovaški in Norveški. V Sloveniji je Hrvaška na prvem mestu in jo ima letos namen obiskati 30 odstotkov Slovencev. Na Norveškem in v Slovaški je Hrvaška na drugem mestu, medtem ko je na Češkem, Madžarskem, Poljskem in Avstriji na tretjem mestu. Kar zadeva Hrvate jih ima 78 odstotkov namen dopust preživeti v svoji državi, 3 % v Italiji in 2 % v Španiji. V samo štirih državah, ki so zajete v raziskavo in sicer v Sloveniji, Malti, Luksemburgu in Irskem je na prvem mestu tuja destinacija. Najbolj popularne destinacije so Španija takoj za njo pa Francija in Italija. Največ meščanov EU (57 odstotkov) na prvo mesto postavlja tradicionalne turistične destinacije 28 odstotkov pa ima rajši nove, drugačne destinacije. Nekaj manj od polovice anketiranih (46 odstotkov) meni, da bo imelo dovolj sredstev za financiranje dopusta kar je za 5 odstotkov več kot v primerjavi z lanskim letom, 10 odstotkov - enako kot lansko leto pa jih meni, da ima resne finančne težave, ki bodo vplivale na njihove načrte za dopust. Za 37 odstotkov anketirancev je glavni motiv potovanja oddih in rekreacija, za 19 odstotkov sonce in plaža, za 17 odstotkov pa obisk prijateljem in sorodnikom. Turizem je glavna storitvena dejavnost v Evropski uniji na katero odpade 5 % BDP in 6 % zaposlenih.

Photo: Romeo Ibrišević

Hrvaška ena izmed najbolj zaželenih destinacij evropskih turistov

Maj 2010 |

  8 

Britanski Sunday Times je pred kratkim objavil seznam 100 najlepših in najbolj zaželenih vil na Mediteranu, med katerimi je tudi pet izbranih hiš za oddih iz Hrvaške – dubrovniška Poet’s House (Hiša pesnika), vile Maruka in Dol na Braču, Kapetanova hiša v Vignju na Pelješcu in Kamena vila iznad Podgore. Največ lepih vil je novinar Timesa našel v Franciji in Španiji, skupno 25 in še 22 v Italiji in 17 v Grčiji. Med najugodnejšimi je vila La Torche v Bretagni v kateri lahko štiri osebe en teden v sezoni bivajo za 577 funtov. Tiste najdražje pa stanejo tudi desetkrat več po osebi kot je to na primer Villa Olous na Kreti v kateri en teden bivanja za 16 oseb stane 24.545 funtov. www.timesonline.co.uk

Photo: Andrija Carli

Pet hrvaških vil izmed 100 najlepših na Mediteranu

Maj 2010 |

  9 

Dogodki Mesto Kutjevo, ki se nahaja v severovzhodnem delu Požeške doline na pol poti izmed Požege in Našic je mesto bogate zgodovinske dediščine, ki v mesecu maju redno proslavlja obisk Marije Terezije iz leta 1741. Časti, ki jo je Marija Terezija takrat poklonila mestu, meščani Kutjeva niso pozabili. Prav nasprotno, s številnimi dogodki s katerimi se vračamo tri stoletja v zgodovino, poskušajo obeležiti ta pomemben trenutek v zgodovini mesta na južnih obronkih Krndije in Papuka v ozki dolini reke Kutjevčanke. Dogodek se obeležuje s svečanim mimohodom zgodovinskih enot, pihalne glasbe in različnih združenj, pred gradom Kutjevo pa se pripravlja gledališka predstava, ki podrobno opisuje kako je to takrat izgledalo. Obiskovalci si lahko ogledajo prikaz srečanja Franje barona Trenka in Marije Terezije v Kutjevu lata 1741. Polkovnik Franjo Trenk rojen v Italiji je tisto leto vzpostavil znano enoto Trenkove pandure, ki je štela več kot tisoč vojakov. Trenkovi panduri so bili vojska na slabem glasu od Francije do Češke čeprav jim noben ni zanikal hrabrosti in spretnosti v boju, sovražnik z enakim razmerjem števila vojakov pa ni imel možnosti za uspeh. Prvi pisani podatki o Kutjevu izvirajo iz 13. stoletja. Takrat so namreč redovniki Cisterciti, ljudstvu bolj znani kot beli fratri, leta 1232 vzpostavili opatijo Vallis Honesta de Gotho. Iz tega obdobja izhaja tudi znana vinska klet v kateri se po ustnem izročilu nahaja kamnita miza iz obdobja barona Trenka in cesarice Marije Terezije. Ta kraj so leta 1536 osvojili Turki. Po 150 letih turške vladavine od leta 1686 last prevzema plemič Ivan Josip Babić, leta 1698 pa ga v soglasju z cesarjem Leopoldom plemiško posestvo predaje redu jezuitov. Slednji v manj kot dveh desetletjih obnovijo opatijo, zgradijo novo župno cerkev in baročni dvorec, obnovijo klet in na poseben način izboljšajo vinogradništvo kot tudi ostalo gospodarstvo. Konec 19. in začetek 20. stoletja gradijo velike vinograde in sadovnjake (plantaža Dragan lug je bila takrat največja v Evropi) in Kutjevo postaja znano v vinogradniških in vinarskih krogih po svetu. Kutjevo je bilo poznano po lipicancih in jahaški šoli.

Photo: Sergio Gobbo

Kutjevo – po poteh Trenkovih pandura

Turistična skupnost Požeško-slavonske županije www.tzzps.hr Turistična skupnost Mesta Kutjeva www.tz-kutjevo.hr Mesto Kutjevo www.kutjevo.hr

Maj 2010 |

  10 

Razen po Fašniku, je Samobor med oboževalci sladkega poznan tudi po svojih kremšnitah - slastni sladici iz penaste kreme. Samoborske kremšnite so posebne tudi zato, ker se jejo tople, medtem ko se povsod drugod servirajo izključno kot hladna sladica. V njeno čast se organizirajo dnevi kremšnit, ki bodo letos organizirani od 7. do 9. maja. V teh dneh se bo servirala sladica, ki po tamkajšnjih navadah odpira vsa vrata. Če imate kakršen koli problem ali konflikt podarite kremšnito - pravijo Samoborci in verjemite vse bo oproščeno. Poleg uživanja v sladici nad katero so Samoborčani ponosni, kar potrjuje tudi podatek, da so napisali tudi himno, ki je posvečena tej sladici, bodo za Dneve kremšnit na glavnem mestnem trgu organizirani številni kulturno-zabavni dogodki. Med njimi tudi tekmovanje v izdelavi kremšnit in pisanju haikujev o kremšnitah. Samobor stoji na severozahodnem delu Hrvaške poleg slovenske meje od katere je oddaljen 5 kilometrov in nedaleč od Zagreba (20 km) od čigar letališča je oddaljen pola ure vožnje z avtom.

Photo: ivo pervan

Samobor – Raj za sladokusce

Turistična skupnost Zagrebške županije www.tzzz.hr Turistična skupnost mesta Samobor www.tz-samobor.hr Samoborske kremšnite

Photo: Sergio Gobbo

www.samoborske-kremsnite.com

Maj 2010 |

  11 

Sveta Helena – Mednarodni viteški turnir

Photo: ivo pervan

V programu je tudi prikaz večera pred bitko in en dan v življenju hrvaških kmetov, obrtnikov in vojakov v tem, za obrambo Hrvaške od napada Turkov, ključnem letu. Na ta dan se bodo zbrali obrtniki starih veščin in pokazali svoje obrtniške izdelke in obrtniške veščine, varoval pa jih bo vojni tabor oskrbljen z replikami srednjeveškega orožja. V viteških taborih si bodo obiskovalci lahko ogledali celoten arzenal srednjeveškega orožja, pisanih ščitov in pločevinastih kostumov. Če postanete lačni se lahko okrepčate z vročo kašo pripravljeno iz pozabljenih žitaric ali pa s po srednjeveški recepturi pripravljeno gosko začinjeno z medom. Na viteškem turnirju Svete Helene vam ni treba biti samo opazovalec saj se tudi vi lahko vključite v viteške igre, preizkusite v lokostrelstvu, popeljete s kočijo ali zajahate konja. Na prostoru okoli kapele Sv. Helena in gradu v Sveti Heleni Sveta Helena je naselje pri mestu Svetega Ivana Zeline bo 16. in 17. maja organiziran tradicionalni Mednarodni na severovzhodnem delu Zagrebške županije oddaljeno viteški turnir. Poleg približno deset srednjeveških taborov, približno 30 km od Zagreba. maket utrdb, srednjeveških bojnih naprav in bojev vitezov bodo na dogodku ponudili tudi številne delavnice kot so: srednjeveške kuhinje, kovnice denarja, lokostrelstva, srednjeveške inkvizicije, idr.. Na turnirju se pričakujejo številne srednjeveške viteške skupine iz Madžarske, Češke, Turistična skupnost Zagrebške županije Slovenije in Portugalske. Turnir se organizira v spomin na www.tzzz.hr bitko pri Sv. Heleni, ki predstavlja eno najbolj pomembnih zmag Hrvatov nad turškimi osvajalci. Bitka se je zgodila Turistična skupnost Mesta Sveti Ivan Zelina 19. avgusta leta 1557 na ravnini ob reki Lonju pod Sveto www.tz-zelina.hr Heleno, v njej pa je hrvaška vojska, vodena s kapetanom Ivanom Lenkovićem zmagala močnejšo turško vojsko in jo spravila v beg.

Maj 2010 |

  12 

Photo: Saša Pjanić

Gorjani – Letni pomladni obhod kraljice ali lelje

Hrvaška je poleg Kitajske, Japonske in Koreje država z največ zaščitenih kulturnih fenomenov v Evropi. Na UNESCOV seznam svetovne nematerialne kulturne dediščine je pred kratkim poleg šestih hrvaških kulturnih fenomenov uvrščen tudi letni pomladni obhod kraljice ali ljelje iz Gorjana, vzhodno slavonske vasi v bližini Đakova. Običaj ljelja poteka na praznik Duhova, spremljajo pa ga pisane narodne noše z bogato okrašenimi visokimi kapami in sabljami v rokah. Prvi zapisi o običaju ljelje, ki je postal zaščitni znak Gorjana in Đakovštine, obstajajo že od leta 1898. Za običaj vemo, da je obstajal že prej a od tedanjih obhodih ni zapisov. Po legendi so se Turki v času turških osvajanj prebili tudi do Gorjana, kjer so ugrabili vse moške iz vasi. Nato so se njihove žene oblekle v pisane obleke, na glave dale klobuke okrašene z umetnimi rožami ter v roke vzele srpe in kose in tako oblečene odšle pred turški tabor. Turki so pomislili, da so prišli duhovi in so prestrašeni zbežali. Tako so gorjanske žene rešile svoje moške, očete in brate. Od tedaj se na dan Duhov, v spomin na ta dogodek, ki je do današnjih dni ohranjen v svoji izvirni obliki ženske tako oblečejo. Edina sprememba je ta, da sedaj dekleta v roki namesto srpa in kosa držijo sablje.

Vas Gorjani se prvič v pisni obliki omenja leta 1244, leta 1537 pa jo osvajajo Turki in rušijo vse obstoječe objekte ter zgradijo nove. Danes, iz turškega obdobja, še stoji stolp turškega bega Jahije. Leta 1837 župnik Filipović ostanke stolpa prenovi v cerkev in dogradi stolp z zvonom. Danes je to cerkev Sveta tri kralja. Za obiskovalce, ki se bodo odločili za spoznavanje bogate kulture in lepot narodnih noš, domačini ponujajo tudi enodnevni lov na fazane in vožnjo s konjsko vprego, vse pa dopolnjeno z bogato ponudbo slavonske kuhinje. Turistična skupnost Osješko-baranjske županije www.tzosbarzup.hr Turistična skupnost Mesta Đakovo www.tz-djakovo.hr

Maj 2010 |

  13 

Na jezeru Bundek v Novem Zagrebu ob reki Savi bo konec maja (26. – 31. maj) potekala tradicionalna mednarodna vrtna razstava Floraart - sejem rož na katerem se bodo širile neštete kombinacije barv in omamne dišave različnega in zanimivo aranžiranega cvetja. Ta dogodek svoje korenine vleče še iz leta 1891 in 1906, saj so to bila leta prvih zagrebških cvetnih razstav zabeleženih tudi na starih razglednic. Tudi te razstave izvirajo še iz starejših časov oziroma iz tradicije zagrebških srednjeveških vrtov, ljubkih oaz lepote iz katerih se je pozneje razvila perivojna (perivoj=park) kultura mesta, čigar zgodovinski vrhunec je park Maksimir ali Lenusijeva potkova. Floraart je največji hortikulturni dogodek, ki združuje številne razstavljavce iz države in tujine ter več tisoč obiskovalcev. Na razstavo se navezujejo tudi številna tekmovanja kot so: oblikovanje notranjega in zunanjega prostora, izbor najbolj domiselne kreacije in cvetnih aranžmajev, najlepših cvetnih detajlov in potek Hrvaškega zbora floristov. Sejem Floraart ima poleg hortikulturne tudi kulturno lastnost, saj se na najboljši možni način predstavlja dolga tradicija mestnih vrtov, parkov in zelenih površin ter skrbi za ohranjanje parkovne kulture mesta. Obiskovalci Floraarta si lahko ogledajo okrasne rože, različno cvetje, opremo za urejanje vrtov in otroških igrišč, različen cvetličarski pribor in orodje, sredstva za zaščito rož, semen, umetno cvetje, okrasno keramiko ipd., ...

Photo: Sergio Gobbo

Zagreb – metropola v cvetju

Turistična skupnost mesta Zagreb www.zagreb-touristinfo.hr Sejem cvetja Floraart www.floraart.net Zagrebški holding www.zgh.hr

Maj 2010 |

  14 

Predstavljamo

Photo: ivo pervan

V Slavoniji vzhodnem delu panonsko-podonavske Hrvaške na severnem robu Bosutske nižine je največje naselje jugovzhodne Slavonije in zahodnega Srema, nekdanje izjemno pomembno vojaško središče in šokačka prestolnica, mesto Vinkovci. Mesto bogate zgodovine, kulture, arhitekture, folklore, tradicije in običajev. Staro mestno jedro in večji del mesta se nahaja na levem bregu reke Bosut. Zaradi svojega ugodnega geoprometnega položaja in reliefnih, klimatskih in hidrografskih lastnosti je bilo to področje od nekdaj privlačno za bivanje. Kontinuiteta naseljenosti je dolga več kot 7.000 let in je redkost tudi v evropskih okvirjih. Vinkovci pripadajo skupini mest severno hrvaškega področja, ki se ponašajo z izjemnimi gradbenimi lastnostmi. Arhitektonska struktura mesta je rezultat zgodovinskih etap skozi katere je ta prostor prehajal kot tudi različnih gospodarskih in gradbenih vplivov ter ekonomske in finančne moči njegovih meščanov. To je mesto z izjemno bogato gradbeno dediščino. Vinkovci so danes prostorsko veliko mesto v čigar strukturi je viden vpliv nekaj večjih trgov in glavnih dolgih uličnih smeri, ki so bile osnova urbanega razvoja. Na enak način mesto zaznamuje nekaj večjih parkov in zelenih površin ter niz jasno prepoznavnih planinskih sodobnih mestnih četrti in naselij. Osrednji trg z izrazitimi obeležji baročnega urbanizma in obodnimi deli, ki ga zapirajo, predstavlja prostor visoke kulturnozgodovinske, arhitektonske, stilske in estetske vrednosti Vinkovcev. Znotraj omenjenega urbanega sklopa se razteza mestni park urejen v francoskem stilu. Vinkovci so poznani po Vinkovačkih jeseni, največji folklorni prireditvi v tem delu Evrope, ki se obeležuje že več kot 40 let. Gre za prireditev izvirnega hrvaškega folklora na kateri sodelujejo folklorne skupine iz različnih predelov Hrvaške, diaspore ter tudi tuje skupine iz Evrope in Amerike. Gostom mesta je na voljo namestitev v hotelih Slavonija, Admiral, Lady M, Cibalia, Gem, Kunjevci in Šumski dvori – Spačva. V okolici mesta vasi Otok, Ivankovo, Rokovci-Andriaševci, Lipovac in številne druge nameščene v prekrasnem ambientu znanih hrastovih gozdov in na meandrih rek Bosut, Spačva, Biđ, Studva in njihovih pritokih, ponujajo nepozabna doživetja turizma na kmetijah. Na vinkovškem področju ima dolgo tradicijo tudi lovski turizem. Lovišče na 40.000 hektarjev gozdnega spačvanskega bazena je bogato z različno divjadi. Nedaleč od mesta so znana lovišča Kunjevci, Spačva in Merolino. Razvit je tudi športni ribolov na rekah Bosot, Spačva, Studva posebnost pa so redna tekmovanja v kuhanju fiš paprikaša.

Photo: ivo pervan

Vinkovci – prestolnica Šokadije

Turistična skupnost Vukovarsko-srijemske županije www.tzvsz.hr Turistična skupnost Mesta Vinkovaca www.tz-vinkovci.hr

Maj 2010 |

  15 

Manj kot 15 km zračne linije od morja se v zaledju mesta Reke in kvarnerskega priobalnega pasu razprostira Narodni park Risnjak. Nameščen v Gorskem kotru, najbolj gozdnatem področju zahodne Hrvaške, zavzema prostor masiva Risnjaka in Snježnika. Področje masiva Risnjaka je bilo proglašeno za narodni park leta 1953, 44 let kasneje pa je park razširjen na področje masiva Snježnika in izvirni del reke Kolpe. Največji del Narodnega parka je pokrit z gozdom v katerega so vkomponirane gorske livade Leska, Šegina in Lazac. Najvišji vrh parka je Veliki Risnjak (1528 m), skupaj z masivom Snježnika (1506 m) pa ustvarja klimatsko in vegetacijsko bariero med primorskim in planinskim kopenskim delom Hrvaške. Klimatski vplivi jadranskega morja, ki prodirajo preko bližnjega Kvarnerja in kopenski vplivi, ki prodirajo po dolini Kolpe, se srečujejo in pomembno določajo posebnost klimatskega predela v Narodnem parku Risnjak. V Risnjaku tako prevladujejo ugodna topla poletja, deževne pomladi in jeseni in dolge zasnežene in hladne zime. Dolina reke Kolpe je edini naseljeni del Narodnega parka. Na tem področju se nahaja le nekaj zaselkov v katerih živi okoli 50 prebivalcev. Zaradi zelo raznolikih klimatskih, geoloških pogojev se je na tem mestu obdržala raznolika flora in favna. V Narodnem parku je tako najdenih 30 rastlinskih skupin od tega 14 gozdnih. 70 odstotkov površin Narodnega parka je v območju najbolj stroge zaščite. Živalski svet Risnjaka je še posebej zanimiv. Z ornitološkimi raziskavami je bilo dokazano, da v parku živi 114 vrst ptic kot je npr. divji petelin, triprsti detel, sivi sokol in dr.. Področje Narodnega parka Risnjak je naravno prebivališče treh velikih evropskih zveri: medveda, volka in risa, zastopana pa je tudi ostala divjad. Poslednji avtohtoni primerki risa, po katerem je Risnjak tudi dobil ime, so bivali na tem področju v začetku 20. stoletja, medtem ko je današnji ris naseljen v sosedne slovenske planine, od koder se je ponovno naselil tudi na področje Narodnega parka. Narodni park Risnjak je že 140 let stekališče naravoslovcev in biologov in kraj temeljitih naravoslovnih in uporabnih gozdnih raziskav. Park je danes kraj na katerem lahko obiskovalci uživajo v naravnih lepotah, se ukvarjajo s športnimi aktivnostmi in ohranjajo naravo za prihodnje potomce. Oddih si lahko najdete v urejenem planinskem domu Dr. Josip Schlosser Klekovski ob vznožju samega vrha Risnjaka, nameščenega na prekrasni livadi. Dom je odprt od začetka maja do konca oktobra. Na Snježniku se v vznožju vrha nahaja planinski dom M. Albahari, ki je trenutno zaprt zaradi rekonstrukcije.

Photo: Petar Trinajstić

Narodni park Risnjak

V parku na nadmorski višini 700 m se nahaja učna steza Leska dolga 4,2 km. Za njen obhod je potrebna zmerna kondicija. Začetek steze je v bližini Uprave in penziona Narodnega parka Risnjak v Crnem lugu. Turistična skupnost Primorsko-goranske županije www.kvarner.hr Nacionalni park Risnjak www.risnjak.hr

Maj 2010 |

  16 

Najbolj poznan in najobsežnejši turistični vodič na svetu Lonely Planet je v svoji spletni izdaji sestavil seznam priporočil mest katere jih je treba obiskati na Hrvaškem. Na prvem mestu je Varaždin, ki je opisan kot nekoč glavno mesto skrbno ohranjene baročne arhitekture. Za Varaždinom se nahajajo Zagreb, Samobor, Pulj, Plitviška jezera, slapovi Krke, Hvar, Korčula, Mljet in kot deseti na listi Dubrovnik. To mesto v severozahodnem delu Hrvaške je iz lestvice Lonely Planeta izrinil tudi neka do pred kratkim bolj popularna obalna mesta. To je obenem jasno sporočilo, da je Hrvaška vse bolj prepoznavna tudi po kontinentalni turistični ponudbi. Po lanskoletni francoski izdaji Michellin-ovega vodiča v katerem je Varaždin poleg Zagreba edino mesto v kontinentalni Hrvaški, ki se ga priporoča z dvema od treh možnih zvezdic, je to še eno priznanje urejenosti mesta in obenem gostoljubnosti Varaždincev. Poznano kot mesto baroka, glasbe, cvetja, parkov, razkošnih palač in cerkev, nekoč poznan tudi kot mali Dunaj je eno od najlepših mest kontinentalne Hrvaške. Ugodna lega na plodnih poljih ob reki Dravi in na križišču pomembnih poti, ki vodijo iz srednje Evrope proti Jadranu je omogočila naseljenost varaždinskega prostora že v 8. in 9. stoletju. Prva pisna omemba Varaždina se nahaja v listini hrvaško-ogrskega kralja Bele III. iz leta 1181, kjer se omenja zgodovinsko ime Varaždina – Garestin. V 17. stoletju v Varaždinu cveti obrt, trgovina, umetniško življenje, šolstvo, gradijo se cerkve, samostani, semenišča, razkošne plemiške palače in to najpogosteje v baročnem stilu. Mesto postaja središče razkošja in sijaja, kulturnih in družabnih dogajanj, balov in gostij in dobiva naziv mali Dunaj. Leta 1767 cesarica Marija Terezija sprejme odločitev o Varaždinu kot sedežu hrvaškega kraljevega sveta s čimer Varaždin uradno postaja glavno mesto Kraljevine Slavonije, Hrvaške in Dalmacije. Varaždin se v 18. stoletju na ta način razvija kot politično središče Hrvaške in kot močno trgovsko, obrtniško in cerkveno središče, vse do katastrofalnega požara, ki ga je opustošil 25. aprila leta 1776. Po tem dogodku veliki del prebivalcev in plemstva zapusti mesto, vlada in vse pomembne državne institucije pa so premeščene v Zagreb. Bogata zgodovina, spomeniška dediščina in kulturna tradicija nekdanjega glavnega mesta Hrvaške je danes na ogled na njegovih živopisnih ulicah in trgih kot tudi v velikem številu kulturnih prireditev. Varaždin se lahko za svoj turistični vzpon zahvali lepoti in urejenosti ter pazljivo izbranim in razvitim prireditvam, poleg Varaždinskih baročnih večerov, Špancirfest – festival uličnih sprehajalcev in Trash film festivala.

Photo: Sergio Gobbo

Varaždin – Favorit Lonley Planeta

Če se boste podali na sprehod po ulicah Varaždina, boste ob srečanju s kulturnozgodovinskimi spomeniki zagotovo začutili duh prejšnjih časov. Staro mestno jedro je prežeto z urbanističnimi elementi baroka, še bolj kičastega rokokoja in klasicizma. Številne cerkve in samostani pričajo o bogati zgodovini mesta ter obenem o pomembnosti duhovnega razvoja, v čemer so se še posebej izkazovali frančiškani, jezuiti, kapucini in uršulinke. V središču mesta na Trgu kralja Tomislava, bolj poznanem kot Korzo, je palača Drašković, nekoč sedež hrvaškega bana in zgradba mestne posvetovalnice (gradske vijećnice) iz leta 1523, katero se ima za eno najstarejših v Evropi. Razkošne palače, lepo urejene ulice, trgi, parki, številne cerkve, baročna pročelja, zgradbe in hiše, Mestni muzej, Hrvaško narodno gledališče, razna kulturna dogajanja in gostoljubni prebivalci dajejo Varaždinu prepoznavno identiteto in mamijo številne obiskovalce in turiste, da uživajo v udobju katerega nudi mesto in doživijo njegove duhovne in materialne vrednote.

Turistična skupnost Varaždinske županije www.turizam-vzz.hr Turistična skupnost mesta Varaždin www.tourism-varazdin.hr Lonely Planet www.lonelyplanet.com

Maj 2010 |

  17 

Stran od naglice turističnih jadranskih centrov v mirni dolini Vinodol v crikveniškem zaledju, 6 km od Jadranskega morja se obkrožen s kraškim gorovjem in gozdovi nahaja etno hotel Balatura. Tristo let stara družinska posest sestavljena iz štirih povezanih kamnitih hiš je preurejena v udobno hišo za goste, s poudarkom na pomembnosti detajlne rekonstrukcije zgodovinske zgradbe, katero so nadzirali konservatorji. Gre za objekt, ki ima zaradi ohranitve gradbene dediščine Vinodola status splošnega kulturnega dobra v turistične namene. Hotel ima 10 dvoposteljnih sob, ki nudijo celotno potrebno udobje, od plazma televizorjev, talnega gretja do priključka za internet. Vsaka soba ima svoj naziv po avtohtonih primorskih rastlinah, v čigar barvah so tudi njeni detajli in zidovi – sivka, pelin, oliva, lovor, rožmarin, ciborij, limona, žajbelj, vijolica in materina dušica. Vse naštete rastline rastejo v hotelskem vrtu. Celotni hotel je opremljen s starinskim pohištvom, vse pa diši po luksuzu. Hotel ima malo knjižnico, jedilnico z veliko mizo in s starinskim kaminom, v pritličju je velika točilnica za različne kulturne prireditve in dogodke. Urejen z željo, da gostom pričara preteklost, jim istočasno ponuja udobje modernega življenja in nudi gastronomsko ponudbo, v kateri se tradicija združuje z gastronomskimi trendi. Hotel je odprt skozi celo leto ter je idealen kot izhodišče za zanimiva potovanja v priobalnem pasu, otoke in gozdnati Gorski kotar, ki ponuja veliko možnosti za aktiven počitek. Hotel goste privlači tudi s svojo kiparsko delavnico, književnim večeri in s tradicionalnim književnim festivalom.

Photo: Sergio Gobbo

Tribalj – “ethno hotel Balatura”

Turistična skupnost Primorsko-goranske županije www.kvarner.hr Turistična skupnost Vinodolske občine www.tz-vinodol.hr Hotel Balatura www.hotel-balatura.hr

Maj 2010 |

  18 

Photo: Petar Trinajstić

Otok Rab je del arhipelaga Kvarnerskega zaliva na severnem delu Jadranskega morja. Dolg je 22 in širok od 3-10 km. Poleg mesta Raba se na otoku nahaja še sedem malih mest: Barbat, Banjol, Palit, Kampor, Mundanije, Supetarska Draga in Lopar. Otoku pripada niz malih otokov, 27 čeri in grebenov, ki ga obkrožajo in tako prispevajo k njegovi lepoti: otoček Lukovac, nenaseljeni otok Dolin, Sv. Grgur, Sv. Juraj, Veli in Mali Laganj, Trstenik, Veli i Mali Dolfin, Goli otok in drugi. Ker otok pred sunki burje ščiti hrib Kamenjak se temperatura skoraj nikoli ne spusti pod ničlo. Rab je otok sonca saj ima 2.470 sončnih ur letno. Otok že v 4. stoletju p. n. š. omenja grški geograf Pseudo Skilaksa, v antičnem obdobju pa Plinije Starejši pod imenom Arba. Temelji rabskih mestnih obzidij na Kaldancu, kar je najstarejši del Raba, izhajajo še iz 1. stoletja, iz časa carja Oktaviana Augusta. Če potujete s trajektom od Jablanca do pristanišča Mišnjak na otoku Rabu je prva slika, ki jo vidite del otoka pokrit z golim kamnom in zdi se, kot da ni življenja, le kamen. Po kratki vožnji od pristanišča v Mišnjaku se pokrajina počasi spreminja, skale zamenja bujno mediteransko rastlinje, gozdovi hrasta, črnike, borovcev in cipres. V množici velikih in manjših parkov je največje bogastvo mesta Raba mestni park Komrčar, eden najlepših parkov na Jadranu. Mesto Rab ima kot kulturno in zgodovinsko središče otoka dolgo zgodovino. Omenjen je 10 let p. n. š. v starorimskem dokumentu, katerega tedanji rimski cesar Oktavian August proglasi za municipij in mu podeli samostojnost. Mesto dobi tudi redek častni epitet Felix (srečen) kar pomeni, da je bil že tedaj razvito civilizirano mesto. Stari del mesta je opasan s srednjeveškimi zidovi iz klesanega kamna, zgrajenimi že v 12. in 13. stoletju, ki ga v večjem delu obkrožajo še danes. Staremu delu mesta dominirajo štirje zvoniki in številne cerkve. Eden od najpomembnejših rabskih spomenikov je cerkev sv. Marije iz 12. stoletja (bivša škofovska bazilika). Zvonik te bazilike iz 12. stoletja je od cerkve oddaljen in dominira mestu ter spada med najlepša poslopja pozne romantike na hrvaškem. Gostom mesto Rab ponuja zelo kvalitetno nastanitev v sedmih hotelih, enemu kampu, številnih penzionih, vilah, apartmajih in sobah v zasebnih hišah, tu pa sta še dve marini. Otok Rab je otok s čudovito pokrajinsko raznolikostjo in prekrasnimi raznovrstnimi plažami, mesto Rab pa mesto bogatega zgodovinskega nasledstva, dolgih in udobnih sprehajališč in s 120 letno tradicijo organiziranega ukvarjanja s turizmom.

Photo: Ivo Pervan

Rab – Otok pokrajinske raznolikosti in bogatega zgodovinskega nasledstva

Turistična skupnost Primorsko-goranske županije www.kvarner.hr Turistička zajednica mesta Rab www.tzg-rab.hr

Maj 2010 |

  19 

Zagreb – Park Maksimir, oaza miru Ena od najbolj priljubljenih zelenih oaz Zagrebčanov in Zagrebčank je mestni park Maksimir, ki je zabeležil 220 let od ustanovitve. Park je narejen konec 18. stoletja v gostem stoletnem gozdu po zaslugi škofa in velikega ljubitelja narave Maksimilijana plemenitega Vrhovca v čigar čast je park tudi dobil ime. Zagrebški škof je z deli pričel leta 1787 na lovišču zagrebških škofov in je želel urediti park v klasicističnem, francoskem stilu, s cvetličnjaki, paviljoni, rožnimi vrtovi in steklenjaki. Park je delno urejen in svečano odprt za meščane leta 1794. Zagrebški nadškof kardinal Juraj Haulik, zadnji stvaritelj parka je opustil idejo francoskega parka in je v 19. stoletju Maksimir uredil v stilu angleškega romantičnega parka – naravnega, razkošnega park gozda. Na 316 hektarjih so urejene livade in jase, steze in poti, speljani

potočki in oblikovanih je pet umetnih jezer. Izdelana so impozantna vhodna vrata, paviljoni, škofovska poletna rezidenca, razgledna točka, postavljene okrasne skulpture in posajene tematske celote. Eden od najbolj poznanih simbolov parka je razgledna točka (Vidikovac), osrednja zgradba zgrajena na jasi leta 1843, ko so park tudi zgradili in predali v uporabo meščanom Zagreba. Razgledna točka je zamišljena kot dvakratni stolp obkrožen z dvema terasama na katerih se lahko danes popije pijačo ali pa uživa v pogledu na park. Leta 1842 so po vzoru na takratne moderne razgledne zgradbe zgradili Švicarsko hišo, rustikalno leseno zgradbo s kamnitim pritličjem. Nekoč je to bila logarjeva hiša danes pa je v njej urejen mali bistro. Leta 1925 sta zgrajena še živalski vrt in spomenik humak – Mogila v spomin tisočletnice hrvaškega kraljestva. Ta spomenik je nastal s prinašanjem zemlje iz 155 krajev pomembnih kulturnih in političnih dogajanj vzdolž Hrvaške. Najbolj severni del parka je divji. Tam se razprostira zgoščen izvorni gozd. Park Maksimir je zaščiten leta 1948 kot naravna rariteta, leta 1664 pa je proglašen za spomenik parkovne arhitekture in za zaščiteno kulturno dobro. Skladno z njegovimi sončnimi livadami, razkošnimi krošnjami dreves, jezerci z belimi labodi in dolgimi vijugastimi pešpotmi ter kolesarskimi stezami privlači ljubitelje botanike in opazovalce ptic, še najbolj pa običajne ljudi, ki iščejo mir in oddih od vsakodnevnega stresa. Danes park Maksimir predstavlja idealen kraj, kjer se lahko le 5 minut od centra mesta vsaj za trenutek odmaknete od mestnega vrveža in uživate v počitku in rekreaciji. Park v tem pogledu svojim obiskovalcem ponuja številne možnosti, kot je sprehajanje po urejenih poteh, nordijska hoja, tek, kolesarjenje, veslanje na Trećem jezeru, za najmlajše obiskovalce pa sta tu tudi dve moderno urejeni otroški igrišči. Park Maksimir je Zagrebu kot Bois de Boulogne Parizu, Tiergarten Berlinu in Regents Park Londonu. Turistična skupnost mesta Zagreba www.zagreb-touristinfo.hr Park Maksimir

Photo: Tomislav šklopan

www.park-maksimir.hr

Maj 2010 |

  20 

Grožnjan – Mesto umetnikov Mesto je obenem član združenja mest vina in olivnega olja ter gostom ponuja enoteko in dve znani restavraciji Pintur in Bastija v katerih lahko uživate v tradicionalnih istrskih jedeh. Namestitev je na voljo v dvajsetih dopustniških hišah, apartmajih in sobah.

Photo: ivo pervan

Na hribčku nedaleč od Motovunskih gozdov v severozahodni Istri nad dolino reke Mirne, 15 km od morja se nahaja starodavno mestece Grožnjan. Mesto obkroženo z oljčnimi nasadi in vinsko trto se ponaša s svojo bogato tradicijo, kulturno dediščino, lepoto naravnega ambienta, vse to pa je oplemeniteno z umetnostjo. Iz višine grožnjanskih zidov pogled seže od Ćićarije do Motovuna, vse do reke Mirne in istrskega Novigrada. Ena od najlepših karakteristik tega mesteca je nedotaknjeno srednjeveško jedro s svojimi ozkimi in čarobnimi s kamnom tlakovanimi ulicami. Mesto danes šteje približno sto prebivalcev in štirideset galerij, v uradni rabi pa sta hrvaški in italijanski jezik. Gre za majhno mestece velikega kulturnega pomena ne samo na hrvaškem, ampak tudi na mednarodnem nivoju, ki zelo intenzivno živi poletne mesece. Od leta 1965 je Grožnjan zahvaljujoč številnim umetniškim dogajanjem in umetnikom, ki so sem prišli živet in ustvarjati, proglašen za mesto umetnikov. Vsako leto v začetku maja doživljajo grožnjanske ulice in trgi metamorfozo in se pretvarjajo v prave umetniške panje: odpirajo se poletne glasbene akademije za mlade, likovne, plesne in dramske delavnice, delavnice mirovnega aktivizma pod vodstvom poznanih strokovnjakov in pedagogov in zvenečih imen s področja glasbene, likovne in dramske umetnosti. V teh nekaj poletnih mesecih Grožnjan diha in živi za umetnost, labirinti njegovih uličic in številni kulturno zgodovinski spomeniki postajajo ena velik oder kulturno-zabavnega življenja na katerem se neprenehoma izmenjujejo zvoki jazz-a in klasike, kitar in klavirja, violin in violončela, tolkal in vibrafona. Eden od najbolj znanih dogodkov je slikarska prireditev Ex tempore, na številnih razstavah v mestni galeriji pa lahko obiskovalci občudujejo številna dela raznih umetnikov. V Grožnjanu se nahaja tudi center Hrvaške glasbene mladine, ki s svojim delom plemeniti to zgodovinsko mestece kot mednarodni kulturni center in svetovni center srečanja mladih. Center zamišljen kot mednarodni kamp je ustanovljen leta 1969. Do danes ga je obiskalo več kot 22.000 mimoidočih iz več kot 90 držav sveta. Poljedelstvo, turizem na kmetiji in malo podjetništvo so oživeli širšo okolico Grožnjana, medtem ko življenju mesta, še posebej poleti, prispevajo številne umetniške in kulturne prireditve. Poleg tradicionalnega jazz festivala je eden glavnih dogodkov tudi Ex Tempore. Številni likovni umetniki in kulturniki so združeni okoli t. i. grožnjanskega likovnega kroga ter mestne galerije Fonticus, ki je v zadnjem desetletju postala profesionalni razstavni prostor. Tukaj je med ostalimi aktivna tudi Imaginarna filmska akademija, zasnovana kot nevladna in neprofitna organizacija leta 1955. Cilj ji je spodbujanje in organiziranje dejavnosti, ki združujejo gledališke, televizijske in filmske strokovnjake, ki se prizadevajo za afirmacijo dramske umetnosti na hrvaškem in v tujini.

Turistična skupnost Istrske županije www.istra.hr Turistična skupnost občine Grožnjan www.tz-groznjan.hr

Maj 2010 |

  21 

Ponudbe Zadnjih nekaj let podvodni safari postaja vse bolj iskana oblika turizma. Hrvaška lahko s svojim zanimivim podmorskim svetom in razčlenjenim vzhodnim delom jadranske obale na tem področju ponudi zelo veliko. Hrvaška obala je do sedaj v glavnem privlačila kopenske turiste in navtike, zadnjih nekaj let pa je vse bolj razvito tudi potapljaštvo. Hrvaška je na četrtem mestu v Evropi po številu podmorskih arheoloških najdb. Po podatkih Ministrstva za kulturo se na hrvaškem delu Jadrana nahaja okoli 400 podmorskih arheoloških najdišč med katerimi 200 izhaja iz prazgodovine do nove dobe, najmlajši pa iz časa Druge svetovne vojne. Ministrstvo je 92 najdišč zaščitilo kot kulturno dobro, med katerimi je 9 pod kovinsko zaščito. V hrvaškem morju se sme potapljati le organizirano in ne posamično, Ministrstvo pa je za obdobje od 2009 do 2013 izdalo 25 koncesij za opravljanje in organiziranje podvodnih aktivnosti na kulturnem dobrem in to za 4 podmorska arheološka območja okoli Mljeta, Lastova in Visa in na področju Cavtata. Na teh območjih se nahaja 35 najdišč, še 6 pa jih je izven tega območja. Ob severni obali otoka Kaprija v šibeniškem akvatoriju se nahaja atraktivna razbitina dobro ohranjene železne ladje iz druge svetovne vojne Francesca da Riminnija katero je zavezniška vojska marca leta 1944 torpedirala in potopila, medtem ko je bila maskirana zasidrana na sidrišču. Gre za ladjo dolgo 42 metrov in široko 12 metrov s tremi dobro ohranjenimi jambori. Razbitino so odkrili šele leta 1994. Ladja je bila pred drugo svetovno vojno v lasti dveh bratov z otoka Ista, katerim je služila v trgovske namene. S pričetkom vojne so jo mobilizirali Italijani, ki so jo uporabljali za prevoz bojnega tovora med hrvaško in italijansko obalo. Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 so jo prevzeli Nemci katerim je služila v isti namen. Nedaleč od otoka Kaprija se nahajajo zanimive podmorske jame in grebeni, ki so prav tako privlačen kraj zaljubljencev v podvodni svet. Ocenjuje se, da se v Hrvaškem morju na leto potaplja okoli 150.000 potapljačev. Vsekakor najbolj poznana razbitina v hrvaškem Jadranu je Barun Gautch, avstroogrska potniška ladja iz prve svetovne vojne, katero je potopila morska mina v vodah pred Rovinjem leta 1914. Ladja je dolga 84 in široka 11 metrov, potopila pa se je v globino 28 do 40 metrov. Tudi ta razbitina je pod zaščito Ministrstva kulture in se lahko obišče le v organizaciji licenčnega potapljaškega centra. V podmorju Kvarnerja potapljači radi obiskujejo razbitino italijanske trgovske ladje Lina v bližini Cresa, potopljen tovorni parnik Tihany pri otoku Unije in grško tovorno ladjo Peltastis, ki se je potopila ob obali Krka.

Photo: Zlatko Ramničar

Turisti vse bolj zainteresirani za podvodni safari

V splitskem podmorju se tudi nahaja več zanimivih razbitin. Ob otoku Mali Burjak je potopljen tovorni parnik Teti. Ladja se nahaja v pravilnem položaju zato je pogost motiv za fotografiranje. Minopolagalec Ursus, ki je za sabo vlekel plavajoči topniški ponton je zadela britanska podmornica leta 1941 v bližini Hvara. Na skoraj idealni globini ob obali Pelješca se nahaja razbitina nemškega torpednega čolna S-57, ki se smatra za eno najbolj atraktivnih razbitin za podmorski safari. V dubrovniškem akvitoriju se prav tako nahajajo številne razbitine in številni zidovi in grebeni. Ministrstvo turizma www.mint.hr

Maj 2010 |

  22 

Naložbe Projekt Princeza Jadrana vreden 180 milijonov evrov je bil pred kratki predstavljen v Dubrovniku, v sklopu katerega je predvidena izgradnja sedmih navtičnih centrov na jadranskih otokih v naslednjih sedmih letih. Vlagatelji so zainteresirani za gradnjo navtičnih centrov v Luki Šipanskoj, v mljetskih Palačah znotraj Narodnega parka, v Jurjevoj luki ali uvali Kramena na Lastovu, na področju ladjedelnice Inkobrod oziroma otočku Badiju na Korčuli in Olibu, Vrgadi in Kapriju. Nosilec začetne faze projekta je v ta namen ustanovil podjetje Princeza Jadrana. Navtični centri bi obsegali marine manjše kapacitete do 200 privezov in niz vzporednih vsebin. V sodelovanju z letališči Zadar, Split in Dubrovnik je načrtovana tudi zračna povezanost z uporabo vodnih letal. Nosilci projekta pravijo, da tukaj ni govora o klasičnem tipu marine, ampak o navtičnem centru razvojnega značaja, čigar naloga ni služiti kot oskrbovalni center uporabnikom oz. navtikom, ampak goste z otoško ponudbo obdržati čim dlje na tej destinaciji.

Photo: Juraj Kopač

“Princeza Jadrana” - Veriga navtičnih centrov

Turistična skupnost Dubrovniško-neretvanske županije www.visitdubrovnik.hr Turistična skupnost mesta Dubrovnik www.tzdubrovnik.hr Ministrstvi turizma

Photo: Braslav Karlić

www.mint.hr

Maj 2010 |

  23 

Kontakti Kroatische Zentrale für Tourismus

Croatian National Tourist Office

e-mail: [email protected]

e-mail: [email protected]

Rumfordstr. 7, 80469 MÜNCHEN, DEUTSCHLAND tel: +49 89 22 33 44 fax: +49 89 22 33 77

Kroatische Zentrale für Tourismus

Hochstr., 43, 60311 FRANKFURT, DEUTSCHLAND tel: +49 69 238 5350 fax: +49 69 2385 3520 e-mail: [email protected]

350 Fifth Avenue, Suite 4003, NEW YORK 10118, U.S.A. tel: +1 212 279 8672 fax: +1 212 279 8683

Croatian National Tourist Office

2 Lanchesters, 162-164 Fulham Palace Road LONDON W6 9ER, UNITED KINGDOM tel: +44 208 563 79 79 fax: +44 208 563 26 16 e-mail: [email protected]

Ente Nazionale Croato per il Turismo Piazzetta Pattari 1/3, 20122 MILANO, ITALIA tel: +39 02 86 45 44 97 fax: +39 02 86 45 45 74 e-mail: [email protected]

Ente Nazionale Croato per il Turismo Via Dell’Oca 48, 00186 ROMA, ITALIA tel: +39 06 32 11 0396 fax: +39 06 32 11 1462 e-mail: [email protected]

Chorvatské turistické sdružení

Krakovská 25, 110 00 PRAHA 1, ČESKÁ REPUBLIKA tel: +420 2 2221 1812 fax: +420 2 2221 0793 e-mail: [email protected]; [email protected]

Office National Croate de Tourisme

48, Avenue Victor Hugo, 75116 PARIS, FRANCE tel: +33 1 45 00 99 55 fax: +33 1 45 00 99 56 e-mail: [email protected]

Office National Croate du Tourisme

Vieille Halle aux Bles 38, 1000 BRUXELLES, BELGIUM tel: +32 255 018 88 fax: +32 251 381 60

Narodowy Ośrodek Informacji Turystycznej Republiki Chorwacji IPC Business Center, ul. Koszykowa 54, 00-675 WARSZAWA, POLSKA tel: +48 22 828 51 93 fax: +48 22 828 51 90 e-mail: [email protected]

Kroatiska Turistbyrån

Kungsgatan 24, 11135 STOCKHOLM, SVERIGE tel: +46 853 482 080 fax: +46 820 24 60 e-mail: [email protected]

Kroatisch Nationaal Bureau Voor Toerisme

Nijenburg 2F, 1081 GG AMSTERDAM, NETHERLANDS tel: +31 20 661 64 22 fax: +31 20 661 64 27 e-mail: [email protected]

Хорвaтckoe туристическое соовщество

Краснопресненская наб. 12, подъезд 6, офис 1502 123610 МОСКВА, POCCИЯ ТЕЛ: +7 495 258 15 07 ФАКС: +7 495 258 15 08 e-mail: [email protected]

e-mail: [email protected]

Oficina de Turismo de Croacia Calle Claudio Coello 22, esc. B, 1°C, 28001 MADRID, ESPAÑA tel.: +34 91 781 5514 fax.: +34 91 431 8443 e-mail: [email protected]

Horvát Idegenforgalmi Közösség

Magyar u. 36, 1053 BUDAPEST, MAGYARORSZÁG tel/fax: +36 1 266 65 05; +36 1 266 65 33 e-mail: [email protected]

Kroatische Zentrale für Tourismus Am Hof 13, 1010 WIEN, ÖSTERREICH tel: +43 1 585 38 84 fax: +43 1 585 38 84 20 e-mail: [email protected]

Chorvátske turistické združenie

Trenčianska 5, 821 09 BRATISLAVA, SLOVAKIA tel: +421 2 55 562 054 fax: +421 2 55 422 619 e-mail: [email protected]

Hrvaška turistična skupnost

Gosposvetska 2, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA tel: +386 1 23 07 400 fax: +386 1 230 74 04 e-mail: [email protected]

Kroatische Zentrale für Tourismus

Badenerstrasse 332, 8004 ZÜRICH, SWITZERLAND tel: +41 43 336 20 30 fax: +41 43 336 20 39 e-mail: [email protected]

Croatian National Tourist Bord Japan Ark Hills Executive Tower N613 Akasaka 1-14-5, Minato-ku Tokyo 107-0052 tel: 0081 03 6234 0711 fax: 0081 03 6234 0712 e-mail: [email protected]

Izdala: Hrvaška turistična skupnost www.croatia.hr

Maj 2010 |

  24